Na prelomu tisočletja je Slovenija doživela nogometni preporod, ki nas je postavil na svetovni nogometni zemljevid. Pod vodstvom selektorja Srečka Katanca je zlata generacija slovenskega nogometa dosegla izjemne uspehe, ki so presegli vsa pričakovanja.
Prvi uspeh si je izbrana vrsta priborila v dodatnih kvalifikacijah proti Ukrajini novembra leta 1999, ko je Miran Pavlin v zasneženem Kijevu zadel za remi, Slovenija pa si je s skupnim izidom 3:2 zagotovila vozovnico do Eura 2000 v Belgiji in Nizozemski, ki je bil prvi veliki preizkus za zlato generacijo. V skupinskem delu so odigrali proti Jugoslaviji, Španiji in Norveški ter se z dvema pikama uvrstili na dno skupine.
Leto kasneje, 14. novembra 2001, se je zlata generacija z edinim kariernim golom Mirana Rudonje v reprezentančnem dresu uvrstila še na svetovno prvenstvu v Južni Koreji in na Japonskem leta 2002. V skupinskem delu so odigrali proti Španiji, Južni Afriki in Paragvaju, uvrstili pa so se na dno skupine.
Preberi še
Sarajevo´84: 40 let po največjem regionalnem gospodarskem uspehu
Za marsikoga nostalgična zgodba o povezovanju narodov, o športnem duhu, o zmagah in porazih, o maskoti Vučku, o Jureku, ki smo ga imeli rajši od bureka.
01.03.2024
Nogometna prvenstva dušijo stroški. Je rešitev soorganizacija?
Naraščajoči stroški in negativni rezultati v gospodarskem, ekološkem in družbenem smislu postavljajo pod vprašaj legitimnost gostitve velikih športnih dogodkov.
22.02.2024
Bi lahko 2034 v Sloveniji prižgali olimpijsko baklo?
Povezava Slovenije z Avstrijo in Italijo pri zimskih olimpijskih igrah bi po mnenju Sandre Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete bila bolj ustrezna kot povezava z državami regije Adria.
20.02.2024
Poslovilna tekma Gorana Dragića: Vstopnice že od 35 evrov, znan je datum prodaje
Poslovila tekma Gorana Dragića bo avgusta v Slovenijo pripeljala največja imena košarke.
09.02.2024
Olimpijske igre v Parizu: Koliko bo stal obisk? Kako do vstopnice
V četrtek, 8. februarja, bodo v prodajo vstopile zadnje vstopnice za olimpijske igre v Parizu.
06.02.2024
Koliko vas bo stal obisk Eura 2024?
Najcenejše vstopnice skupinskega dela evropskega prvenstva v nogometu 2024 tudi po 30 evrov.
27.11.2023
"Zlata generacija je razlog, zakaj sem postal nogometaš," pove bivši vratar in strokovni sodelavec pri Arena Sport Nejc Vidmar, ki zlato generacijo povezuje s pesmijo 'Slovenija gre naprej' in ikoničnim gostovanjem v Amsterdamu, kjer se zbralo več kot 10 tisoč slovenskih navijačev.
"Pred zlato generacijo smo bili samo smučarski narod," je povedal vratar Nejc Vidmar.
"Spomnim se evforije, ki nas je potegnila v nogomet. Zlata generacija je bila povod naših nogometnih karier in ljubezni do športa. Zbirale so se nogometne sličice, kapice z irokezami in dresi s Triglavom, ki smo jih vsi nosili," pa pove bivši slovenski branilec in strokovni sodelavec Arene Sport Denis Šme.
Večina jih je ostala v nogometu
"Vsak se je drugače spopadel s koncem članske kariere – eni so hitro splavali v drugih vodah, nekateri pa so imeli težave. Večina članov zlate generacije pa še vedno pušča videt pečat na slovenski nogomet," pove Vidmar.
Večina članov zlate generacije je ostala v nogometu in tako je tudi prav, se strinja Šme. "Imajo neprecenljive izkušnje in znanje, zato je prav, da se to prenaša na mlade igralce. Eni so trenerji in funkcionarji, drugi nogometni agenti, tretji pa prevaranti. Vsak se je znašel po svoje, so pa tudi takšni, ki so popolnoma odtavali iz sveta nogometa."
Kdo so bili člani zlate generacije in kje so danes?
Mladen Dabanovič
Vratar zlate generacije je člansko kariero pričel v NK Maribor, s katerim je osvojil dve pokalni lovoriki. Igral je v več slovenskih klubih in v belgijskem Lokerenu, čigar član je bil v času Eura 2000.
Sodeč po njegovemu LinkedIn profilu, ima Mladen Dabanovič poln urnik: od leta 2018 je vodja nogometne šole NK Aluminij Kidričevo, menedžer prevajalskega podjetja Prelest, čigar direktorica je Tanja Dabanovič in zavarovalni zastopnik zavarovalnice Generali, kjer se je zaposlil januarja letos. Dabanović je širši javnosti poznan tudi kot aktiven uporabnik družbenega omrežja X (nekdanjega Twitterja).
Željko Milinović
Branilec zlate generacije, ki je v slovenskem dresu odigral 38 tekem je kariero začel v ljubljanskem klubu Slovan. Kasneje je igral za Olimpijo in Maribor ter tudi v avstrijski in japonski ligi, profesionalno kariero pa je zaključil leta 2007.
Odkar je pospravil nogometni dres, je Željko Milinović javnosti poznan kot strasten triatlonec in tekač. V intervjuju za Siolov Sportal leta 2018 je povedal, da je nezaposlen, v preteklosti pa se je preizkušal kot nogometni trener v ljubljanskem Interblocku in kot pomočnik Srečka Katanca v slovenski reprezentanci.
Darko Milanič
Še en branilec Katančeve zlate generacije, ki je izven reprezentančnega dresa najbolj poznan po svojem času v beograjskem partizanu in avstrijskem Sturmu, s katerim je osvojil več avstrijskih prvenstev in pokalov. Bil je tudi del jugoslovanske reprezentance.
Po končani igralski karieri se je Darko Milanič preusmeril v trenerske vode. Kot trener je dosegel uspeh z več klubi, vključno s slovenskima Mariborom in Domžalami. Z Mariborom je dosegel izjemen uspeh, saj je klub pod njegovim vodstvom večkrat osvojil Prvo ligo in druge domače pokale, pa tudi nastopal v evropskih tekmovanjih, kot je Liga prvakov.
Njegova trenerska kariera ga je vodila tudi v tujino, med drugim na klop Leeds Uniteda v Angliji in Sturma iz Gradca v Avstriji. Zdaj trenira emiratskega prvoligaša Bani Yas iz Abu Dabija.
Marinko Galič
Marinko Galič je svojo profesionalno nogometno pot začel devet let pred Eurom 2000 v NK Koper. Kmalu zatem je prestopil v NK Maribor, kariera pa ga je popeljala po Sloveniji, Hrvaški, Cipru in tudi Kitajski. Za reprezentanco je odigral 66 tekem, po končani nogometni karieri pa je v Mariboru ustanovil Športni center Marinko Galič s kavarno, ki je namenjen rekreativnim in profesionalnim športnikom. Športni center organizira tudi nogometno šolo in vrtec za mladino in otroke.
Aleksander Knavs
Mariborčan, ki je za slovenske barve unovčil 65 nastopov, je svojo profesionalno kariero začel v NK Maribor, kjer so ga njegove predstave v slovenski ligi postavile na radar večjih evropskih klubov. Večino svoje kariere je preživel v Nemčiji, kjer je igral za FC Kaiserslautern in VfL Bochum. V Avstriji je nosil dres Red Bull Salzbruga in Tirol Innsbrucka.
Po poročanju Sportala za Aleksandra Knavsa od leta 2010 ni slišal nihče, nogometaš pa naj bi živel na Portugalskem.
Đoni Novak
Vezist je člansko kariero začel v Olimpiji in tekom kariere zaigral za Partizan, Fenebahče, Le Havre in Olympiacos. Za slovensko reprezentanco pa je zbral 71 nastopov. Đoni Novak se je po končani igralski karieri umaknil iz javnosti in se preselil v gostinske vode. Danes je direktor podjetja GTA, ki na severnih obronkih prestolnice upravlja pizzerijo Farao.
Miran Pavlin
52 letni Kranjčan je svojo člansko kariero začel v Naklu, od koder je leta 1993 prestopil v Olimpijo. V svoji karieri je zaigral v nemških Dresdnu, Freiburgu in Karlsruhe, portugalskem Portu in na Cipru.
Leta 2009 je Miran Pavlin prestopil v Koper na kombinirani igralsko-direktorski pogodbi. V prvi sezoni s Koprom je osvojil slovensko ligo. Njegova druga sezona se je začela slabo – po velikem porazu s 5:1 na gostovanju pri zagrebškem Dinamu v kvalifikacijah za Ligo prvakov je napovedal takojšnjo upokojitev. Danes je direktor reprezentanc pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS).
Aleš Čeh
Aleš Čeh je svojo kariero začel v mladinskih vrstah NK Slovana. Člansko kariero je nadaljeval v Olimpiji, od koder je prestopil v avstrijski Grazer AK, kjer je igral v času Eura 2000. Kasneje je oblekel drese NK Maribor, LASK Linz in še drugič Olimpije, kjer je zaključil svojo kariero.
Po končani igralski karieri se je Čeh posvetil trenerskemu delu in delu v nogometni administraciji. Istega leta, ko je odložil dres, je pričel trenirati slovensko reprezentanco do 16 let, sedel pa je tudi na klopi avstrijskega Grazer AK in velenjskega Rudarja.
Mladen Rudonja
Svojo kariero je začel v koprski Bonifiki in tekom dolge kariere zaigral za več slovenskih klubov, kot tudi v Belgiji, Angliji in na Cipru.
Po končani karieri se je Rudonja pojavil na mestu športnega direktorja Olimpije, kjer je leta 2022 bil odpuščen. V tistem času je veljal za desno roko direktorja kluba Igorja Barišića. Od Olimpije se je moral posloviti skupaj s takratnim trenerjem Robertom Prosinečkim, razlogi za prekinitev pogodbe pa so po njegovem mnenju bili izmišljeni. Vodstvo kluba ga je pred odhodom obtožilo, da si želi Olimpijo prodati za njihovim hrbtom.
Zlatko Zahović
Nedvomno eden najboljših slovenskih nogometašev, ki še vedno drži rekord za največ doseženih zadetkov v dresu slovenske reprezentance. Zlatko Zahović je člansko kariero začel v mariborskem NK Kovinar, od koder je prestopil v beograjski Partizan. Zaradi negotovih političnih razmer, ki so sledile razpadu Jugoslavije, je odšel v portugalski Vitoria Guimaraes. Kariero je nadaljeval v Portu, Olympiacosu, Valencii in Benfici.
Avgusta 2007 se je vrnil v domače mesto in prevzel mesto športnega direktorja NK Maribor, kjer je ostal do marca 2020. V lanskem pogovoru za Slovenske novice je povedal, da se sooča z zdravstvenimi težavami, povezanimi kolenom.
Milenko Ačimović
Vezist, ki je svojo profesionalno kariero začel v ljubljanskem Železničarju, je za slovensko reprezentanco unovčil 74 nastopov. Iz Železničarja se je preselil v Olimpijo in pot nadaljeval v beograjski Crveni Zvezdi, angleškem Tottenham Hotspurju, francoskem Lillu, v Savdski Arabiji in Avstriji.
Od januarja 2011 do septembra 2012 je bil športni direktor ljubljanske Olimpije, kamor se je za kratki čas vrnil tudi leta 2014. Leta 2020 je prevzel mesto trenerja slovenske reprezentance do 21 let, kjer je še danes.
Sašo Udovič
Tudi Sašo Udovič je svojo mladinsko kariero začel v Slovanu, od koder je prestopil v hrvaški Hajduk. V svoji karieri je odigral za Olimpijo, belgijski Beveren, avstrijski LASK in švicarski Lausanne, kjer je leta 2002 zaključil svojo člansko kariero.
Po končani igralski karieri se je posvetil delu z mladimi nogometaši in ostal povezan z nogometnim svetom. Prejšnji teden se je po 12 letih poslovil od mesta športnega direktorja Krke.
Sebastjan Cimirotić
Napadalec Sebastjan Cimirotić je za slovensko izbrano vrsto odigral 33 tekem in dosegel šest golov. Člansko kariero je začel v NK Slovan, v svoji dolgi karieri pa je zaigral za več slovenskih klubov, na Hrvaškem, v Izraelu, Južni Koreji in Avstriji.
Javnosti je poznan tudi po komičnih in spontanih medijskih nastopih. O njegovi znani zahvali staršem, "še posebej mami in očetu" je lani za Šport klub povedal, da je izmišljotina. V intervjuju je prav tako dejal, da je trener ekipe do 17 let v ljubljanskem NK Slovan.
Srečko Katanec
Srečko Katanec je pustil enega izmed največjih pečatov v zgodovini slovenskega nogometa, tako kot igralec kot tudi trener. Člansko kariero je začel v Olimpiji in nato zaigral za zagrebški Dinamo, beograjski Partizan, Stuttgart in Sampdorio. Večino reprezentančne kariere je igral za Jugoslavijo, s katero je osvojil bron na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984.
Po končani igralski karieri se je Katanec preusmeril v trenersko delo, kjer je dosegel še večji uspeh. Najbolj je znan po svojem prvem obdobju kot selektor slovenske reprezentance med letoma 1998 in 2002. Na čelo slovenske reprezentance se je vrnil tudi leta 2013 in se poslovil štiri leta kasneje. Danes je selektor Uzbekistana.