.webp){kind=icon}
Čeprav gradbeništvo globalno preživlja težke čase, so slovenski gradbinci leto začeli bolje kot lani. Vrednost gradbenih del, opravljenih v prvih treh mesecih letošnjega leta, je bila namreč skoraj za petino višja od vrednosti del, opravljenih v istem obdobju lani. Vendar sta se zvišali le vrednost teh del na stavbah, in sicer za tretjino, ter vrednost opravljenih gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih za 17,4 odstotka. Ob tem je bila vrednost specializiranih gradbenih del v prvem četrtletju za 15,7 odstotka nižja, kažejo podatki statističnega urada.
Gradbinci se sicer soočajo s številnimi težavami, od visokih cen materialov do motenj v dobavi, kar otežuje njihovo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Poleg tega je v panogi veliko pomanjkanje delovne sile. Tri največja gradbena podjetja smo tako vprašali, kako so zadovoljni s poslovanjem v prvem trimesečju in cene katerih materialov so najbolj poskočile.
Pomgrad: Najbolj so se podražile armaturne mreže in betonsko jeklo
V pomurskem gradbincu Pomgrad podrobnejših ocen poslovanja v prvem četrtletju tega leta še ne morejo dajati, v splošnem pa pravijo, da je poslovanje stabilno in skladno z načrti. »V naši dejavnosti so spremembe okoliščin stalnica, zato tveganja povezana s povečanjem cen in težjo dobavo surovin obvladujemo v sodelovanju z vsemi deležniki,« komentira Kristian Ravnič, član uprave Pomgrad.
Po njegovih opažanjih so se v zadnjem letu najbolj podražile armaturne mreže in betonsko jeklo, kjer so se cene skoraj podvojile, drugo konstrukcijsko jeklo pa je v povprečju dražje za polovico. To še ni vse, saj nadaljuje: »Dražji so tudi les, toplotna izolacija, žice za prednapenjanje in kanalizacijske cevi. Seveda pa pri dobavi nekaterih materialov, predvsem pri betonskem jeklu, armaturnih mrežah in konstrukcijskem jeklu, opažamo tudi podaljšanje rokov dobave,« trenutno situacijo na strani dobave pojasnjuje Ravnič.
Poleg tega pa v podjetju močno čutijo tudi pomanjkanje delovne sile. »Pri nas je primanjkljaj operativnega kadra, strojnikov, asfalterjev, voznikov ter vodij gradbišč,« pravi Ravnič. Na vprašanje ali so bili primorani višati cene svojih storitev, pa odgovarja, da cene v podjetju oblikujejo glede na razmere na trgu in so posledica večih dejavnikov.
GIC Gradnje: Veliko je v rokah prihodnje vlade, saj smo v slabi polovici odvisni od prihodkov iz javnih naročil
»Naročil je rekordno veliko, a ne čutimo pregrevanja, ker smo drugače organizirani. Sicer pa nam gre največ energije na račun podražitev. Težko jemljemo nove posle, če tekoče likvidnostno komaj pokrivamo zaradi razlik v cenah,« je v eni sapi povedal Rok Cajzek, pomočnik direktorja iz GIC Gradenj. Tako se prihodki v primerjavi z lanskim letom izboljšujejo, težava pa so visoki stroški materiala in energije, kar znižuje dobičkonosnost in povečuje rizike poslovanja.
Cajzek pa ima nekaj pomislekov glede zamenjave političnega vodstva, ali bodo še vedno spoštovali zlato investicijsko pravilo v gradbeništvo. V gradbeni panogi je namreč veliko odvisno od prihodkov iz javni naročil, saj so ti v zadnjih letih nekje pri 1,2 milijardi evrov letno od skupaj okrog 2,5 milijarde evrov vseh prihodkov gradbenih podjetij.
Indeks rasti cen GZS kaže 30-odstotno podražitev
»Vsi čutimo, da so se naftni derivati podražili do 55 odstotkov, plin do 675 odstotkov, cement pa do 30 odstotkov. Potem imamo še višanje cen betona do 35 odstotkov, električne energije brez prispevkov nekje do 150 odstotkov, cene kovin in drugih naravnih dobrin pa so višje za dvakrat. Gradbeništvo bazira na veliki porabi teh osnovnih dobrin oziroma je energetsko potratno,« nazorno opiše Cajzek. Podražitve se kažejo tudi v indeksu skupnih stroškov, ki ga računa Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Od začetka lanskega leta do konca marca se je ta zvišal za več kot 30 odstotkov.
Sogovornik se je dotaknil tudi pomanjkanja delovne sile, ki je velika težava v gradbeni panogi, saj tam primanjkuje okrog štiri tisoč delavcev. »Razlogov je več: na eni strani sta dvig minimalne plače in inflatorni učinek, na drugi neustrezna kadrovska politika srednjih šol in fakultet, da je gradbeništvo nezaželen poklic. Nenazadnje smo krivi tudi sami, pa tudi medijske objave nam niso bile najbolj naklonjene v preteklosti. Gradbeništvo ima dolgo brado z vidika negativnih konotacij ali referenc iz časa prejšnje finančne krize, zato znamo premalokrat predstaviti naše dobre projekte in uspešne zgodbe,« meni Cajzek.
