V pokojninski blagajni zeva vse večja luknja

Julijsko poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) kaže, da je bilo v prvih sedmih mesecih leta 2022 skupaj s prilivi Kapitalske družbe iz proračuna RS v pokojninsko blagajno vplačanih že skoraj 610 milijonov evrov. To je slabih sto milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, primanjkljaj davčne blagajne pa bo nekoliko presegel napovedano letno vrednost.

Primanjkljaj davčne blagajne že nekaj let ostaja na podobni ravni, pri predvidevanju velikosti letošnje luknje pa je treba biti pri ekstrapolaciji pazljiv, opozarja Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete: "Dejanski primanjkljaj se že dalj časa giblje okrog milijarde evrov na leto, v kriznih časih se je že približal tudi milijardi in pol. Letos je bilo načrtovanih dobrih 900 milijonov evrov primanjkljaja, če bi podatke za prvih sedem mesecev ekstrapolirali, bi prišli malenkost nad milijardo."

Podatki julijskega poročila ZPIZ kažejo, da so skupni odhodki pokojninske blagajne v prvih sedmih mesecih znašali 3,91 milijarde evrov, iz naslova davkov in prispevkov je v blagajno prišlo 3,07 milijarde evrov. Če k temu znesku prištejemo še 178 milijonov evrov rednih prihodkov iz proračuna, ki jih država plačuje zaradi različnih sprejetih obveznosti (vojni veterani, poklicna rehabilitacija, oskrbnine ...), priliv Kapitalske družbe in druge prihodke, je znesek izrednih vplačil iz proračuna RS za pokrivanje luknje v pokojninski blagajni znašal 589,5 milijona evrov. Lani v enakem obdobju je znašal sto milijonov manj.

V letu 2020 so se povišali odmerni odstotki za odmero pokojnin novim upokojencem. Odmerni odstotek pri upokojencu s 40 leti zavarovalne dobe znaša 63,6 odstotka. Po koncu prehodnega obdobja leta 2023 bodo pokojnine novih upokojencev iz tega naslova za okrog deset odstotkov višje, kot bi bile sicer, dodaja ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože Sambt. "S tem se bo dolgoročno približno za toliko dodatno povečala tudi masa izdatkov za pokojnine. To bo v prihodnje nadalje povečevalo pritisk na pokojninsko blagajno, kar bo daleč v največji meri posledica demografskih gibanj – povečevanja deleža starejših oseb in zmanjševanja deleža oseb v delovni starosti," dodaja.

Rast pokojnin je presegala inflacijo

Primanjkljaj bo tako zelo verjetno presegel načrtovani znesek in bo znašal več kot milijardo evrov; kljub temu se je razmerje neto pokojnin proti neto plačam v zadnjih letih zniževalo. V letu 2021 je povprečna pokojnina znašala 64,1 odstotka povprečne plače, kar je tri odstotke manj kot leta 2015. "Rast povprečnih pokojnin zaostaja za rastjo povprečnih plač, a je bila vse do lani kljub temu višja od inflacije. Med letoma 2012 in 2021 se je povprečna neto pokojnina povečala za dobrih 16 odstotkov, v tem času pa so cene zrasle za 8,3 odstotka. S povprečno pokojnino se tudi nekdo v samskem gospodinjstvu že uvršča nad spodnjo mejo srednjega razreda, res pa je med gospodinjstvi, ki se soočajo s tveganjem revščine, velik delež upokojencev," komentira Marko Pahor.

STA

 

Visoka inflacija predstavlja velik izziv tudi za pokojninsko blagajno, je pa trenutno stanje stabilno in "glede na to, da je primanjkljaj že vrsto let podoben, je verjetno v tem obsegu tudi vzdržen", meni Pahor. Pokojninska reforma bi morala biti na prvem mestu sistemskih reform, ki jih potrebuje Slovenija, med prioritetne naloge za našo državo jo v svojem poročilu uvršča tudi OECD.

Kakšen pa je lahko vpliv recesije na pokojninsko blagajno? "Če bi zapadli v recesijo, bi se pokojninski izdatki najverjetneje dodatno povečali tudi zaradi povečanja števila upokojencev, kar bi bila ena od posledic zmanjševanja števila zaposlenih v podjetjih," pojasnjuje Sambt. Ob tem navaja primer, kako občutljivi so izdatki za pokojnine glede na BDP: "To smo lahko videli v letu 2020, ko je zaradi covida‑19 BDP zanihal navzdol. Izdatki za pokojnine so tako z 9,6 odstotka BDP v letu 2019 poskočili na 10,5 odstotka v letu 2020."

Bloomberg Adria

Razmerje med zaposlenimi in upokojenci ostaja enako

Pokojninska reforma je – podobno kot nepremičninski davek – kislo jabolko, v katerega politika zelo nerada ugrizne: "Pokojninska reforma je za vsako vlado trd oreh. Vsi se zavedajo, kaj je treba storiti, vprašanje pa je, kako to narediti in biti na naslednjih volitvah še enkrat izvoljen. Vsaka vzdržna pokojninska reforma bo neprijetna in boleča. Zadnje spremembe so stanje stabilizirale, povprečna starost ob upokojitvi se je od leta 2012 pri ženskah dvignila za tri leta, pri moških pa za leto in pol. Trend dviganja upokojitvene starosti se je upočasnil, razmerje med zaposlenimi in upokojenci pa je na račun visoke zaposlenosti že nekaj let okrog 1.55," pojasnjuje sogovornik.

Če bi želeli hitro znižati primanjkljaj v pokojninski blagajni, je dvig starostne meje za upokojitev najbolj učinkovit ukrep. V starostnih razredih med 61. in 65. letom je v vsakem letu starosti dobrih 20 tisoč ljudi, povprečna pokojnina znaša okrog 880 evrov, kar preračunano pomeni, da vsako leto dviga upokojitvene starosti prinese 200 milijonov evrov manjšo obremenitev za pokojninsko blagajno. Število upokojencev je od leta 2015 dalje stabilno, narašča v povprečju za pol odstotka; v letih 2020 in 2021 jih je bilo tako dobrih 624 tisoč.

"Daljše ostajanje v zaposlitvi bi moral biti osrednji ukrep pokojninske reforme," meni Sambt. To naj bi imelo dvojno pozitiven učinek za vzdržnost, saj ljudje dlje časa vplačujejo v pokojninsko blagajno in manj časa iz nje prejemajo pokojnino. Je tudi logičen ukrep v razmerah hitrega podaljševanja pričakovane življenjske dobe in zdravih let življenja. "V Sloveniji je efektivna starost izstopa s trga dela nižja od povprečja EU za okrog eno leto pri ženskah in za nekaj manj kot dve leti pri moških." Povprečna starost novih uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je bila v letu 2021 za ženske 61 let in šest mesecev, pri moških pa 62 let in osem mesecev.

Kaj v finančnem smislu pomeni, da se starostna meja za upokojitev dvigne za eno leto? "Eno leto daljše ostajanje v zaposlitvi in s tem eno leto poznejše upokojevanje zniža izdatke za pokojnine glede na BDP za okrog pol odstotne točke," zaključi Sambt.

 

Rešitev? Davčne stimulacije za delo upokojencev

Napoved dviga starostne meje ponavadi pomeni politični samomor. Obstajajo pa tudi druge rešitve, s katerimi bi po Pahorjevem mnenju lahko pripomogli k trdnosti pokojninske blagajne: "Hiter in razmeroma neboleč ukrep bi bila bolj stimulativna davčna ureditev dela upokojencev. Veliko jih še nekaj let po upokojitvi želi delati in so tudi sposobni za delo, a so ob trenutni davčni ureditvi za delodajalce nezanimivi. Pokojninska reforma bi morala krepiti tudi pomen kapitalskih stebrov pokojninskega varčevanja, s čimer bi na dolgi rok lahko zmanjševali prvi steber in ga naredili bolj vzdržnega."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar