Kvalificirana delovna sila postaja vse večji problem za razvoj evropskega gospodarstva. Trenutno 18 odstotkov proizvodnih in 27 odstotkov storitvenih podjetij v EU navaja pomanjkanje delovne sile kot največji izziv pri poslovanju, ugotavlja analiza Bloomberg Adria.
Po trenutnih podatkih bi lahko sklepali, da delajo vsi, ki želijo delati, saj je zaposlenost na ravni EU na zgodovinsko visoki ravni 75,3 odstotka. Hkrati je tudi brezposelnost na najnižji ravni – 5,9 odstotka, ugotavlja analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.
V regiji Adria je trg dela skoraj izčrpan v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko je v preostalem delu regije vse bolj omejen, ugotavlja analitik Blažeković.
Preberi še
Vodstvo proti zaposlenim: Je preklic dela od doma pametna poteza?
Amazon vztraja, da delavci delajo iz pisarne pet dni na teden.
19.11.2024
Statistika: Koliko je povprečni Slovenec zaslužil lani?
Povprečni Slovenec še vedno zasluži manj od povprečnega Evropejca.
11.11.2024
So mladi res manj prizadevni delavci? Ali je to zgolj stereotip?
Mladi si želijo smiselno delo, ki jim omogoča rast in priložnost za razvoj.
06.11.2024
Umar: Rast v trgovini, izzivi v gradbeništvu in pomanjkanje delavcev
Povzemamo ugotovitve iz poročila Ekonomsko ogledalo.
17.10.2024
Izčrpan vir domače delovne sile
V vseh državah regije zadnja leta raste zaposlenost zaradi gospodarske rasti, obenem pa upada brezposelnosti, kar je poleg gospodarske rasti tudi posledica izseljevanja.
V primerjalni analizi je videti, da Slovenija beleži višjo stopnjo zaposlenosti in nižjo stopnjo brezposelnosti kot EU, glede na velikost trga in razvitost gospodarstva.
Brez dotoka tujih delavcev bi se delovno aktivna populacija v Sloveniji zmanjševala za 12.189 oseb letno, ugotavljajo pri Banki Slovenije.
Slovenski in hrvaški trg dela skorajda nimata več domače delovne sile, kar je najbolj očitno pri zaposlovanju tujih delavcev, ki se je močno okrepilo v zadnjih dveh letih.
Nadaljnja gospodarska rast je in bo odvisna od uvoza delovne sile zaradi neugodnih demografskih trendov, ugotavlja Mihael Blažeković, ki primerja države regije Adria.
Vsako novo delovno mesto odvisno od tujih delavcev
V Sloveniji delež tuje delovne sile že presega 15 odstotkov, pri čemer je vsako novo odpiranje delovnih mest odvisno od uvoza tujih delavcev, zlasti v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, pa tudi v storitvenih dejavnostih.
Banka Slovenije v svoji zadnji napovedi izpostavlja demografsko študijo, po kateri se bo število prebivalcev, starih med 20 in 64 let (torej v starosti, primerni za delo), v obdobju 2024 do 2026 v povprečju zmanjšalo za 6.921 oseb letno.
"V Sloveniji je število tujih delavcev, ki se prvič vključujejo na slovenski trg dela, večje od števila slovenskih državljanov, ki vstopajo na trg dela. V nekaterih dejavnostih so celotne dodatne potrebe po delovni sili zapolnjene izključno s tujimi delavci," piše v Analizi razmer na trgu dela, ki jo je letos objavilo ministrstvo za delo.
"Ta gibanja močno omejujejo razpoložljivo delovno silo, ki jo podjetja nadomeščajo predvsem z zaposlovanjem tujcev. Brez dotoka tujih delavcev bi bilo zmanjševanje delovno aktivne populacije še izrazitejše, in sicer bi se zmanjšalo za 12.189 oseb letno," ugotavljajo pri Banki Slovenije.
Primanjkovalo bo arhitektov, prostorskih načrtovalcev, gradbenikov ...
"Demografske projekcije kažejo, da se bo število prebivalcev v Sloveniji po letu 2026 kljub priseljevanju tujih državljanov začelo zmanjševati, posledično pa tudi število potencialno delovno aktivnih v starostni skupini 20–64 let," so za Bloomberg Adria sporočili iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Po podatkih slovenskega Zavoda za zaposlovanje je bilo leta 2023 izdano več kot 54.000 dovoljenj za delo tujcev, pri čemer se trend zaposlovanja delavcev iz tretjih držav povečuje.
"V Sloveniji je število tujih delavcev, ki se prvič vključujejo na slovenski trg dela, večje od števila slovenskih državljanov, ki vstopajo na trg dela. V nekaterih dejavnostih so celotne dodatne potrebe po delovni sili zapolnjene izključno s tujimi delavci," piše v Analizi razmer na trgu dela, ki jo je letos objavilo ministrstvo za delo.
Največje pomanjkanje (v povprečju letno več kot tisoč) bo delavcev s področja arhitekture, prostorskega načrtovanja in gradbenih delavcev ter voznikov tovornjakov.
"Število delovno aktivnih prebivalcev se zmanjšuje in se bo zmanjševalo tudi v prihodnje. Iz napovedi potreb trga dela je razvidno, da se bodo izzivi pomanjkanja delovne sile, vključno z neskladji med ponudbo in povpraševanjem, še poglobili in bodo omejevali gospodarsko rast, zadovoljstvo državljanov s storitvami in konkurenčnost gospodarstva," so zapisali v analizi ministrstva za delo.
Na boljšem so države, ki niso v EU
Glede dostopa do delavcev so trenutno v najugodnejšem položaju države regije Adria, ki niso članice EU, ugotavlja analitik Mihael Blažeković. V Srbiji, BiH in Severni Makedoniji so namreč nižje stopnje participacije na trgu dela, višje stopnje brezposelnosti in nižje povprečne plače kot v Sloveniji in na Hrvaškem.
Medtem ko Slovenija z več kot 15-odstotnim deležem tujcev med zaposlenimi vodi v regiji Adria, se ta delež na Hrvaškem približuje desetim odstotkom (približno 160.000 tujih delavcev), ugotavlja analiza Bloomberg Adria. "V preostalem delu regije število narašča, vendar so deleži še vedno precej nižji glede na stanje trga dela," piše Mihael Blažeković.
Uvoz tuje delovne sile bo tudi v prihodnje neizbežen, pri čemer se bazen delovne sile iz vzhodnejših držav regije Adria počasi krči. Zato lahko pričakujemo nadaljnji uvoz delavcev iz oddaljenih držav, kot so Nepal, Pakistan, Indija in druge, napoveduje analitik Bloomberg Adria.
Zaradi povpraševanja po delovni sili bodo plače še naprej zmerno rasle, vendar bo veliko odvisno od gibanja nemškega gospodarstva, ki močno vpliva na države regije Adria, še ugotavlja analiza.