.webp){kind=icon}
POLITIKA
Kamala Harris je priznala poraz
Pričakuje se, da bo Trumpova zmaga pretresla energetsko in okoljsko politiko ZDA, verjetno pa bo imela velike posledice za proizvodnjo nafte, razvoj vetrnih turbin na morju in prodajo električnih vozil, pričakujejo v Citigroupu. Nove carine za Kitajsko bi lahko dodatno ogrozile njeno rast, piše Bloomberg.
Ameriški dolar je po zmagi Trumpa poskočil, nato pa se stabiliziral. Spomnimo, Trumpova izvolitev je spodbudila največjo rast dolarja v zadnjem letu, kar je povzročilo pritisk na surovine.
Bloomberg
Po ponovni izvolitvi je demokratska protikandidatka Kamala Harris poklicala Trumpa in mu čestitala za zmago. Harrisova je tudi nagovorila podpornike in poudarila, da sprejema izide glasovanja, ter obljubila, da bo vztrajala pri mirnem prehodu oblasti v naslednjih dveh mesecih. Trump se v Belo hišo vrača z vsaj 292 elektorskimi glasovi, Harris pa jih je dobila 224. Za zmago je bilo potrebnih najmanj 270 elektorskih glasov.
Nemška semaforska koalicija razpadla
Kancler Olaf Scholz je včeraj razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja in izjavil, da Lindner prepogosto blokira rešitve ter da je med drugim zavrnil predlog o prekinitvi pravil, ki omejujejo nova zadolževanja. S tem dejanjem je koalicija treh strank, ki je trenutno na oblasti, razpadla. Odstavljeni minister in FDP sta vztrajala, da se nemška vlada drži strogih pravil glede porabe in znižanja davkov, čeprav so njihovi levičarski koalicijski partnerji želeli ohraniti socialno porabo in s subvencijami spodbuditi gospodarstvo.
Scholz je glasovanje o zaupnici napovedal za 15. januar in dodal, da si predčasne volitve želi do konca marca. "Dragi državljani, želim si, da bi vam lahko prihranil to težko odločitev, še posebej v takšnih časih, ko negotovost narašča," je v izjavi dejal nemški kancler.
GOSPODARSTVO
Fed naj bi obrestne mere znižal za 25 bazičnih točk
Po predsedniških volitvah se pozornost vlagateljev seli na ameriški Fed, ki bo danes sprejel odločitev o obrestnih merah. Fed bo po napovedih obrestne mere znižal za 25 bazičnih točk. Predsednik Jerome Powell so bo soočil z vrsto vprašanj o tem, kako bo Trumpova vrnitev v Belo hišo vplivala na gospodarsko rast, inflacijo in stroške zadolževanja.
BORZE
Evropa
Evropske delniške terminske pogodbe trgujejo mešano, saj vlagatelji še naprej analizirajo vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo. Evropske borze so trgovanje v sredo zaključile v rdečem, kar je izničilo prejšnje rasti.
ZDA
Po drugi strani so terminske pogodbe na ameriške indekse večinoma v zelenem, saj se vlagatelji pripravljajo na drugi Trumpov mandat in pričakovano znižanje obrestne mere Fed. Do konca leta uradniki napovedujejo še eno znižanje obrestne mere za četrt odstotne točke. Pomembnejše vprašanje, ki se poraja, je, kakšen bi lahko bil Fed pod Trumpom?
Ameriške delnice so v sredo dosegle zgodovinske vrednosti. Indeks S&P 500 je zrasel za 2,5 odstotka zaradi pričakovanj, da bi lahko Trumpova politika, ki podpira nižje davke in ohlapnejšo regulacijo, povečala dobičke podjetij. Za indeks S&P je bila sreda tudi najboljši povolilni dan v zgodovini. Hkrati so se zvišali donosi dolgoročnih ameriških obveznic, medtem ko je dolar zabeležil največjo rast v zadnjem letu.
Azija
Ko gre za delnice v azijsko-pacifiški regiji, te kotirajo večinoma v zelenem, po vzorcu Wall Streeta. Ključni indeksi v Hongkongu in na Kitajskem rastejo zaradi pričakovanj, da bo uradni Peking sprožil dodatne spodbude za gospodarstvo.
Nafta
Po nemirni sredi se je nafta v četrtek podražila. Trgovci še naprej preučujejo vpliv zmage Trumpa. Cena severnomorske nafte brent se je povzpela nad 75 dolarjev za sod, medtem ko je zahodnoteksaška nafta WTI se gibala okoli vrednosti 72 dolarjev.
Cena nafte je bila v zadnjem letu nestabilna. Na premike so vplivale napetosti na Bližnjem vzhodu, ponudbena politika OPEC+ in oslabitev povpraševanja v največji uvoznici - Kitajski. Kitajski uvoz nafte je prejšnji mesec znova upadel, Trumpova administracija pa naj bi bila bolj naklonjena proizvajalcem nafte v državi. Poleg tega bi takšen odnos lahko pomembno vplival na politiko sankcij in njihovo izvajanje. Novi ameriški predsednik bi lahko poskušal zajeziti dotok iz glavnega proizvajalca nafte, ki je Iran.
