.webp){kind=icon}
Dobro jutro. Današnje dogajanje bo v največji meri v znamenju ameriških predsedniških volitev. Vlagatelji bodo pozorni na dogajanje na delniškem, obvezniškem trgu, na cene surovin in valut. Kakšna so pričakovanja na obvezniškem trgu, pišemo v današnjem članku. Preverili smo tudi, kako bi izvolitev kandidatov vplivala na valute ter kako na cene surovin.
Slovenski primanjkljaj v devetih mesecih je obsegal 3,1 milijarde evrov, je včeraj sporočil slovenski statistični urad (Surs). Stavka zaposlenih v ameriškem proizvajalcu letal Boeingu se je v ponedeljek končala. Za sporazum je glasovalo 59 odstotkov članov sindikatam, delavci pa se bodo lahko na delo vrnili v sredo.
Kdaj bodo znani rezultati?
Danes se na volišča podajajo Američani. Rezultati volitev v ZDA so bili včasih razglašeni v nekaj urah po zaprtju volišč, letošnja tesna tekma pa bi lahko pomenila, da bo na končne rezultate treba počakati dlje. V nekaterih predsedniških volitvah je bil zmagovalec imenovan pozno na volilno noč ali zgodaj naslednje jutro. Tokrat bi lahko zelo izenačena tekma v ključnih državah pomenila, da bodo mediji z razglasitvijo zmagovalca počakali dlje, poroča BBC.
Bloomberg Mercury
Demokratka kandidatka Kamala Harris in republikanski kandidat Donald Trump sta več tednov po podatkih raziskav skoraj izenačena. Tesna zmaga bi lahko pomenila tudi ponovno štetje glasovnic. V eni ključnih držav, Pennsylvanii, bi bilo potrebno ponovno štetje vseh glasov, če bi bila razlika manjša od pol odstotne točke. Leta 2020 je bila razlika 1,1 odstotne točke. Možni pa so tudi pravni spori. Vloženih je bilo že več kot 100 predvolilnih tožb, vključno z izpodbijanjem volilne upravičenosti in vodenja volilnih imenikov.
Zgolj 28 odstotkov Slovencev zaupa državnim institucijam
Slovenci so v raziskavi OECD kot prve tri težave, s katerimi se sooča država, najpogosteje omenili življenjske stroške – takšnih je bilo 61 odstotkov vprašanih. Sledi korupcija, ta skrbi 40 odstotkov vprašanih, ter revščina oziroma socialna neenakost, ki jo je izpostavilo 39 odstotkov vprašanih. Delež ljudi, ki omenjajo ta vprašanja, je večji v primerjavi s povprečjem OECD.
Slovenci izkazujejo nižjo stopnjo zaupanja v javne institucije v primerjavi s povprečjem OECD, še ugotavljajo. Zgolj 28 odstotkov vprašanih Slovencev ima visoko ali zmerno visoko zaupanje v javne institucije. Povprečje v državah OECD je pri 39 odstotkih. Zaupanje v institucije javnega reda in miru je višje kot v politične institucije, kar je v skladu s pričakovanji in odraža trende OECD.
Mladi Slovenci izkazujejo bistveno nižjo stopnjo zaupanja v državne institucije kot starejši od 50 let. Izpostavljajo večji razkorak v zaupanju med starostnimi skupinami v Sloveniji, saj znaša 17 odstotnih točk, povprečje OECD pa je 7 odstotnih točk. Na drugi strani je vrzel pri družbenoekonomskih in demografskih vprašanjih manjša od povprečja držav OECD. Raziskava OECD je bila opravljena oktobra 2023, ko se je država še vedno spopadala s hudimi poplavami in zemeljskimi plazovi, visoko inflacijo in posledicami ruske invazije na Ukrajino.
Decembra dražba slovenskih umetnin
Slovenski umetniški trg v zadnjih letih doživlja pomembne spremembe. Galerija SLOART bo v decembru priredila eno največjih dražb umetniških del v zgodovini Slovenije, saj bo naprodaj 38 skrbno izbranih umetnin, katerih skupna vrednost presega milijon evrov. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Damjan Kosec, ustanovitelj in direktor Galerije in dražbene hiše SLOART, je največ vredno umetniško delo na dražbi Kmetica (Radion) Gabrijela Stupice, ocenjena na 130 do 150 tisoč evrov.
Dogodek, ki je izjemna priložnost za zbiratelje, vlagatelje in ljubitelje umetnosti, je tudi korak k urejenemu slovenskemu umetniškemu trgu, saj ga zaznamujeta preglednost in zagotovilo avtentičnosti umetniških del na sicer ne dovolj urejenem trgu. Kupci tovrstnih umetniških del so po besedah Kosca predvsem uspešni posamezniki in zbiratelji, med njimi pa so tudi naključni kupci, ki opremljajo svoja domovanja. Kosca veseli, da je veliko tudi mladih kupcev, na drugi strani pa opaža, da zanimanja med podjetji ni več toliko kot nekoč.
Cene goriva od danes nižje
Vlada ni zvišala trošarin, zato bodo cene pogonskih goriv v naslednjih dveh tednih nižje. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa stal 1,486 evra za liter (cena pred tem je bila 1,51 evra na liter), so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Pri 50 litrih bo prihranek 1,2 evra. Liter dizelskega goriva bo v novem obdobju stal 1,518 evra na liter (pred spremembo 1,528 evra na liter). Pri 50-litrskem rezervoarju boste prihranili pol evra. Za liter kurilnega olja bo v prihodnjih 14 dneh treba odšteti 1,115 evra na liter. Cena pred tem je bila 1,127 evra za liter. Pri 1.000-litrskem nakupu bo kupec (brez stroška prevoza) prihranil 12 evrov.
Najbolj brani članki:
1. Razbremenitev plač: Kdaj bodo neto plače višje?
2. Bi obdavčili bitcoin dobičke ali ne? Kaj pravi glas ljudstva?
3. Pred volitvami v ZDA ‒ kaj skrbi Warrena Buffetta?
4. Han na Kitajskem: 'Jutri še ne bodo cvetele rože' in 'treba bo zabiti gol'
5. Najemnine: Povečano število oddajanja postelj
Kaj spremljamo danes:
- V ZDA bodo potekale predsedniške volitve.
- Na Kitajskem bo objavljena raziskava Caixin PMI, ki jo pripravlja družba S&P Global.
- V ZDA bo Markit Economics objavil indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitveni panogi.
