Me lahko delodajalec snema? Kako je urejen video ali avdio nadzor

Kompleksnost poslovnih razmerij v sodobnem svetu je povzročila tudi potrebo po izvajanju najrazličnejših oblik nadzora v podjetjih. Z izvajanjem videonadzora, pa tudi avdionadzora oziroma zvočnega snemanja se precej posega v pravice zaposlenih, predvsem v pravico do zasebnosti in v pravico do dostojanstva.

Po drugi strani je treba razumeti tudi delodajalce, ki imajo močne argumente za to, da poskrbijo za varnost ljudi in premoženja v svojih podjetjih, še posebej, če imamo v mislih podjetja, ki se ukvarjajo z nevarnimi dejavnostmi, ki razpolagajo z večjim premoženjem, ki so bolj izpostavljena vlomom ali drugim kaznivim dejanjem.

Pravne podlage videonadzora v podjetjih    

Pravno podlago za videonadzor predstavlja zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljalca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi tudi razlogi za uvedbo videonadzora.

Upravljavec videonadzornega sistema o odločitvi o izvedbi videonadzora objavi obvestilo. Obvestilo se mora vidno in razločno objaviti na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove.

To obvestilo mora vsebovati naslednje informacije: 

1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor,

2. namene obdelave, navedbo upravljalca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov,

3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave,

4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte in

5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Namesto objave v obvestilu se lahko obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije objavi na spletnih straneh. V tem primeru mora na obvestilu objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne.

Zbirka posnetkov videonadzornega sistema sicer vsebuje posnetek posameznika (slika), podatek o lokaciji, datum in čas posnetka, izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok.

Omejitve

Treba je izpostaviti, da se lahko posnetki videonadzora hranijo največ eno leto od trenutka nastanka posnetka. Poleg tega videonadzora nikakor ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka.

Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore

Kar zadeva videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, velja, da lahko upravljalci videonadzornega sistema v javnem in zasebnem sektorju tak nadzor izvajajo le, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. O izvajanju videonadzora morajo biti pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Pomembno je, da se lahko videonadzor izvaja le glede tistih delov in prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati te interese.

Izrecno je prepovedano z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno. Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca. Zaposleni morajo biti začetkom izvajanja videonadzora pisno obveščeni o njegovem izvajanju.

Kaj pa avdionadzor?

Smiselno enaka pravila, kot za videonadzor so uveljavljena tudi za avdionadzor. Če podjetje izvaja avdionadzor z videonadzornimi kamerami namreč nastanejo podobne posledice za zaposlene, kot pri videonadzoru. Pride do posega v zasebnost nadzorovane osebe, v smislu snemanja njegovega glasu. Za tak nadzor bi torej moral delodajalec izpolnjevati vse pogoje, kot jih določa ZVOP-2 za videonadzor (obrazloženi razlogi, pisno obvestilo o izvajanju avdionadzora, omejitve glede posameznih prostorov, načelna prepoved avdionadzora na delovnem mestu, kjer zaposleni dela, ipd.).     

Kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja

Ob tem je treba biti pozoren tudi na to, da je lahko tisti, ki neupravičeno s posebnimi napravami prisluškuje pogovoru ali izjavi, ki mu ni namenjena, ali jo zvočno snema, ali kdor tak pogovor ali tako izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek predvaja ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Neupravičeno prisluškovanje je namreč lahko kaznivo dejanje (137. člen KZ-1).

Bi pa ob tem izrecno izpostavili (tako tudi sodna praksa), da je lahko zvočno snemanje v nekaterih primerih, ko želi oseba, ki nekoga zvočno snema s tem pridobiti dokaze za morebitno izvedbo kasnejših pravnih postopkov zoper njega (denimo v primeru groženj, izsiljevanja, ustrahovanja, ipd.) dovoljeno in ne zapade civilnopravnim ali kazenskopravnim sankcijam. V takih primerih se je namreč sodna praksa postavila na stališče, da je interes varovanja lastne varnosti pomembnejši od varovanja osebnih podatkov. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar