Kdo si lasti zasluge za avtorsko delo delavca? Delodajalec ali delavec

Sklenitev delovnega razmerja za zaposlenega pomeni, da bo lahko začel uživati določene pravice, ki mu jih prinaša status zaposlenega, obenem pa bo moral začeti izvrševati tudi določene dolžnosti. Velja tudi obratno - delodajalec pridobi določene pravice, naložijo pa se mu tudi določene obveznosti do delavca. Katere so te pravice, večinoma določajo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), kolektivne pogodbe, pa tudi nekateri drugi zakoni, denimo zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP).

Med zanimivejše pravice zaposlenega vsekakor sodijo tudi avtorska dela, ki jih ustvari avtor, medtem, ko je v delovnem razmerju pri delodajalcu.

Katera dela veljajo za avtorska dela?

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni v zakonu drugače določeno.

Za avtorska dela veljajo zlasti govorjena dela, kot denimo govori, pridige, predavanja, pisana dela, kot denimo leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi, glasbena dela z besedilom ali brez besedila, gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela, koreografska in pantomimska dela, fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju, avdiovizualna dela, likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi,  arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, kartografska dela, ter predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Materialne in druge avtorske pravice

Med avtorske pravice sodijo tudi materialne in druge avtorske pravice. Med materialne avtorske pravice se uvrščajo zlasti pravica do reproduciranja, pa tudi uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti), ki obsega zlasti pravico do javnega izvajanja, pravico do javnega prenašanja, pravico do javnega predvajanja s fonogrami in videoigrami, pravico do javnega prikazovanja, pravico do radiofuznega oddajanja, ter do radiofuzne retransmisije,  ter pravico dajanja na voljo javnosti.

Med druge pravice pa se uvrščajo pravica do dostopa in izročitve, sledna pravica, pravica javnega posojanja in pravica do nadomestila.

Depositphotos

 

Ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja

Materialne avtorske pravice načelno vselej pripadajo avtorju. Izjema pa nastopi, ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja. Kot primer lahko vzamemo računalniški program, ki ga izdela informatik, medtem, ko je zaposlen v računalniškem podjetju. V takem primeru velja, da se materialne avtorske pravice in druge pravice na takem avtorskem delu izključno prenesejo na delodajalca, in sicer za obdobje deset let od dokončanja dela, razen, če ni s pogodbo drugače določeno.

Ob tem želim posebej poudariti, da mora biti za to, da se materialne avtorske pravice (denimo pravica do reproduciranja računalniškega programa) prenesejo na delodajalca izpolnjen pogoj, da avtorsko delo ustvari zaposleni, medtem ko izpolnjuje svoje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi ali ko ga ustvari po navodilih delodajalca. V primeru, če delavec denimo izdela računalniški program doma, medtem ko je formalno v delovnem razmerju, a ga ne ustvari v okviru svojih delovnih zadolžitev pri delodajalcu, pa velja, da se materialne in druge pravice ne prenesejo na delodajalca.

Obdobje prenosa

Materialne in druge avtorske pravice se sicer izključno prenesejo na delodajalca za obdobje deset let od dokončanja dela, razen, če ni s pogodbo drugače določeno. Po preteku tega roka pa pripadejo te pravice zaposlenemu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni izključni prenos proti plačilu primernega nadomestila.

Izrecno poudarimo, da se lahko delodajalec in delavec v pogodbi dogovorita tudi drugače, kot predpisuje zakon. Tako je možno, da se dogovorita, da bodo materialne avtorske in druge pravice v vsakem primeru ostale delavcu, ali pa, da se bosta dogovorila za njihov prenos za krajše obdobje, denimo za obdobje treh ali petih let.

Moralne avtorske pravice v vsakem primeru ostanejo delavcu

Kar pa zadeva moralne avtorske pravice, pa velja, da so te neprenosljive in neodtujljive, in zanje velja, da te v vsakem primer ostanejo delavcu. Moralne avtorske pravice sicer varujejo avtorja glede njegovih osebnih in duhovnih vezi do dela.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar