E-pismo: Delati v 'najlepših' letih

Ob pripravi članka o zaščitenih kategorijah starejših delavcev sem se spomnil na narodno zabavno pesem, ki so jo včasih skoraj praviloma predavali po radiu ob voščilih za 50. rojstni dan (za Abrahama): »Zdaj si najlepših letih, 50-tih zrelih letih …«  Viža mi je šla na živce, a se mi je vžgala v možgane.

V otroštvu se mi je zdela starost 50 let neskončno daleč, ljudje Abrahamovih let pa resnično stari. "Za v penzijo". Sedaj, ko sem sam le nekaj let oddaljen od tega mejnika, seveda mislim drugače.

Vendar je nekaj teže na teh besedah - "za v penzijo". Predsodki o starejših so še kako trdoživi. Da nimajo volje do dela, da so nenehno na bolniški, da se niso pripravljeni učiti novih veščin. In tako dalje.

Delodajalce je groza ob misli, da bi zaposlili starejšega delavca. Sploh po 55. letu, ko mu zakon o delovnih razmerjih pripiše nekatere pravice (ni mu treba več delati nadur in dežurstev). Po 58. letu pa zakon delavca ščiti tudi pred odpustitvijo iz poslovnih razlogov. Mimogrede, zakon delavce po 58. letu starosti uvrsti v kategorijo "Delavci pred upokojitvijo".

Pri kadrovski agenciji Competo zadržke delodajalcev opažajo že pri bistveno mlajših kandidatih, ki jih zakon še ne ščiti. "Izzive zaznavamo že pri zaposlovanju oseb v starosti 45 let in več, zadržki pri kadrih, starih 55 let ali več, pa so še toliko bolj prisotni," je povedala Laura Smrekar.

Strokovnjakinja za kadre meni, da so zaposlovalci žrtve stereotipov, ki ustvarjajo negativno zaznavanje glede produktivnosti, motivacije, energije, želje po učenju in prilagodljivosti zaposlenih, starejših od 45 let.

"Ta stereotip se pogosto pojavlja zaradi zastarelih predstav o tem, kako naj bi se ljudje v določeni starosti obnašali ali kakšne veščine naj bi imeli. Oziroma, da je vitalnost posameznika vezana na letnico rojstva, kar pa seveda ne drži", je povedala Laura Smrekar.

Mimogrede, tudi velika večina tistih, ki so odgovorili na našo anketo na omrežju LinkedIn meni, da so starejši žrtve diskriminacije, ko iščejo novo zaposlitev. Tako je glasovalo 77 odstotkov tistih, ki so odgovorili na vprašanje.

Pred nami je paradoks. Delavcev primanjkuje. Delodajalci ves čas tarnajo, da kadra ne najdejo in so ga prisiljeni iskati vse od Bosne do Filipinov in Nepala. Pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da ne opažajo "kakršnih koli težav pri zaposlovanju starejših delavcev," saj se "v vseh dejavnostih srečujemo s pomanjkanjem zaposlenih." "Kvečjemu si delodajalci prizadevajo, da bi delavci, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ostali dalj časa aktivni."

Še več, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je pred dnevi v intervjuju za Bloomberg Adria povedal, da bo slej kot prej treba odpreti razpravo o podaljšanju delovne dobe, saj če živimo dlje, bo pač treba delati dlje. V nasprotnem primeru ne bo dovolj denarja za pokojnine. Konec koncev pa delo v starosti ohranja vitalnost, je povedal Cvar, s čimer se lahko načeloma strinjamo.

Morda bi lahko delodajalci pogledali tudi v lastne vrste in se vprašali, ali so starejši delavci res dobrodošli v njihovih podjetjih? Morda delajo v okolju, kjer so žrtve diskriminacije in podcenjevanja?

So na vodstvenih položajih v podjetjih managerji, ki razumejo raznolikost? Ali pa se, polni predsodkov in pretiranih ambicij, znašajo nad starejšimi sodelavci? Ki nato žal ugotovijo, da so res "za v penzijo" in se upokojijo še hitreje, kot bi bilo treba. Lep konec tedna želim.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar