Ali lahko šef poizveduje, kaj počne zaposleni na službeni poti?

Številna delovna mesta so take narave, da terjajo precej dinamike, službenih potovanj, sestankov ipd. Delodajalec lahko delavca "pošlje" na službeno potovanje iz številnih razlogov: to je lahko transport blaga, poslovni razgovori, pogajanja, sklepanje pogodb, udeležba na znanstveni konferenci, spremljanje športne ekipe ali glasbenega ansambla, ipd.

Za službeno potovanje delodajalec delavcu izda potni nalog, v katerem med drugim opredeli, kam ga pošilja, za koliko časa, zakaj ga tja pošilja, ter do kakšnih nadomestil (potnih stroškov, dnevnic) je delavec upravičen.

Stroški, ki jih delavec porabi na službenem potovanju, so upravičeni stroški delodajalca, ki se upoštevajo tudi v delodajalčevem vsakoletnem davčnem obračunu. Glede na to, da gre torej za stroške, ki jih plača delodajalec, se postavlja vprašanje, kakšna pooblastila ima, da preverja oziroma poizveduje, kaj delavec na službenem potovanju konkretno počne?

Službeno potovanje je sestavni del delovnega razmerja

Jasno je treba poudariti, da delodajalec delavca pošlje na službeno potovanje v sklopu delovnega razmerja. Službeno potovanje je torej v interesu delodajalca in obenem predstavlja (običajno) delovno zadolžitev zaposlenega.

Zakon izrecno ne določa, da morajo biti službena potovanja dogovorjena v sami pogodbi o zaposlitvi, je pa priporočljivo, da delodajalec klavzulo o opravljanju službenih potovanj v sklopu delovnega razmerja izrecno vključi v pogodbo o zaposlitvi, saj ga med drugim zavezuje zakonska dolžnost, da (vsaj na kratko) opiše vrsto dela, ki jo bo po pogodbi o zaposlitvi delavec opravljal. S tem se zavaruje pred morebitnimi ugovori delavca, da službena potovanja v pogodbi niso bile predvidene.  

Povračilo stroškov na službenem potovanju je pravica delavca

Zakon izrecno določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Te stroške je delodajalec delavcu dolžan povrniti mesečno. To konkretno pomeni, da, če je bilo delavcu odrejeno, da na službeno pot na Dunaj odpotuje 6. septembra, mu mora delodajalec stroške za pot na Dunaj povrniti najkasneje do 30. septembra in sicer na njegov bančni račun. Prav tako je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o povračilih stroškov službene poti. Pomembno je poudariti, da tak pisni obračun predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

Depositphotos

 

Kako je torej z zasebnostjo delavca na službenem potovanju?

V prejšnjih vrsticah smo zapisali pravno naravo stroškov na službenem potovanju – gre torej za stroške, ki so sestavni del stroškov, povezanih z delovnim razmerjem, in da mora te stroške delodajalec delavcu izplačevati redno in transparentno. Pisni obračun stroškov predstavlja celo izvršilni naslov, na osnovi katerega lahko delavec zelo hitro doseže izplačilo teh stroškov (ne, da bi moral njihovo izplačilo posebej uveljavljati v rednem sodnem postopku).

To pa obenem pomeni, da ima delodajalec glede službenega potovanja (ki jo torej sam v celoti financira) kar precejšnja pooblastila glede nadzora nad delavcem. Lahko z njim kontaktira prek službenega telefona, lahko mu daje navodila, usmeritve, ipd. Lahko od njega zahteva, naj mu poroča, kdaj se je udeležil sestanka, kje se ga je udeležil, kako so potekala pogajanja, kdo je bil na sestanku prisoten, ipd.

Ta njegova pravica ima pravni temelj že v zakonu o delovnih razmerjih (36. člen ZDR-1), s katerim mora delavec delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.

Glede na to, da je službeno potovanje sestavni del delovnega razmerja, ki ga delavec opravi med službenim časom, je nedvoumno, da ima delodajalec vso pravico, da delavca nadzira, kako opravlja svoje (delovne) obveznosti na takšnem službenemu potovanju.

Kaj pa podatki glede gibanja delavca v prostem času

Pojavlja se tudi vprašanje, kako intenziven je lahko nadzor delodajalca? Če ima delodajalec pravico izvedeti, kje je potekal poslovni sestanek in v kateri restavraciji je delavec obedoval s poslovnimi partnerji, ali to velja tudi za ostale aktivnosti delavca na službenem potovanju? Lahko denimo od njega zahteva, da mu sporoči, kaj je denimo počel po zaključku sestanka?

Odgovor je ne. V skladu z ZDR-1 (46. člen) je delodajalec zavezan, da varuje delavčevo osebnost in da ščiti njegovo zasebnost. Aktivnosti (pa četudi v okviru službenega potovanja), ki nimajo nobene funkcionalne povezave z delavčevimi zadolžitvami na službenem potovanju (denimo odhod na kavo v priljubljen lokal, srečanje s prijatelji in znanci, ki živijo v kraju, kjer je delavec na službeni poti, ipd.) v celoti sodijo v sfero delavčeve zasebnosti, ki jo je delodajalec dolžan varovati in je ne ogrožati. A s pomembnim dodatkom – da te aktivnosti delavec opravi na lastne stroške in ne s sredstvi, ki jih je delodajalec namenil za izplačilo stroškov službenega potovanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar