.webp){kind=icon}
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pred dnevi v pogovoru za RTV Slovenija napovedala, da bo po gradnji in začetku delovanja drugega tira med Koprom in Divačo tovorni promet na slovenskih avtocestah upadel.
"Železnice so bile dolga leta zapostavljene tudi zato, ker smo se v Sloveniji odločili, da najprej naredimo avtocestni križ. Mislim, da je bila odločitev takrat prava. Železniški projekti so dragi, zato bo trajalo nekaj časa. Ampak leta 2026 bi se, ko bo ta proga zgrajena, moralo tudi na naših avtocestah poznati, da bo na avtocesti iz Luke Koper manj tovornjakov," je povedala ministrica.
Toda stroka in gospodarstveniki ji oporekajo. "To je čisto zavajanje. Promet se bo še vedno povečeval, tudi ko bo železniška proga zgrajena, vendar počasneje," je bil v pogovoru za Bloomberg Adria oster Gregor Ficko iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Podobno skeptičen je tudi Peter Pišek, lastnik podjetja Pišek & HSF Logistics iz Celja in nekdanji predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Meni namreč, da promet po gradnji drugega tira ne bo upadel.
Preberi še
Kdo bo zaslužil še z zadnjimi večjimi deli na drugem tiru?
Družba 2TDK je podpisala še zadnjo veliko pogodbo za dela na železniškem tiru Divača–Koper.
04.09.2023
E-pismo: Zeleni prehod je obtičal na nemškem peronu
Nemške železnice me ne vidijo naslednjih deset let, se je jezila potnica.
18.05.2024
Dušan Mes: Večja mobilnost potnikov prinaša ekonomske koristi
Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenskih železnic Dušanom Mesom.
17.01.2024
Alenka Bratušek: Prevoznost cest se izboljšuje
Prednostna analoga infrastrukturnega resorja je vzpostaviti povezljivost po celotni državi.
07.08.2023
Marko Lotrič: Rešitev za zastoje je decentralizacija države
Državni svet opozarja na škodo, ki jo povzročajo zastoji na avtocestah.
22.01.2024
V Avstriji in Italiji so razširili avtoceste
Če bo ob gradnji drugega tira na cestah sto enot tovornjakov, jih bo naslednje leto 105 namesto 115, navaja Ficko. Ne bo se pa zgodilo, da bo promet upadel s 100 enot na 80, je ilustriral s poenostavitvijo.
STA
Ficko je napoved utemeljil z diagramom iz investicijskega programa za gradnjo drugega tira, ki "kristalno jasno" napoveduje povečevanje tovornega prometa tudi po gradnji tira. "Torej se je že pred gradnjo vedelo, da se tovorni promet ne bo zmanjšal," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Ficko.
V Sloveniji je pač sprejeta politična odločitev, da novih cest ne bomo gradili, ugotavlja Ficko.
Spomnimo, da se je gradnja drugega tira med Koprom in Divačo začela maja 2021, novi odsek pa je dolg 27,1 kilometra. Njegova gradnja, ki naj bi se končala leta 2026, naj bi stala okoli milijardo in sto milijonov evrov, potem bodo na isti trasi začeli graditi še en tir. Ta naj bi bil dokončan do leta 2030, stal pa bo še dodatnih 354 milijonov evrov.
"Vsak dan gre skozi Slovenijo za 150 kilometrov tovornjakov. Kako boste to spravili na vlake?" se sprašuje Gregor Ficko iz GZS.
Strokovnjaki so na težave, s katerimi se zdaj soočamo na avtocestah, ko prihaja do gneč in zastojev, napovedali že vsaj leta 2010, je povedal Ficko. Zdaj je po njegovem mnenju za iskanje rešitev (pre)pozno. V tujini so pravočasno naredili večpasovnice, na primer v okolici Benetk ali na cesti Gradec‒Celovec, kjer so avtoceste šest- ali večpasovne, pravi sogovornik.
Prepričanje, da je problem tovornega prometa rešljiv z železnico, je napačno, pravi Ficko. Čez Slovenijo potekata tudi dva mednarodna prometna koridorja. "Dnevno gre skozi Slovenijo za 150 kilometrov tovornjakov. Kako boste to spravili na vlake?" Slovenija nima infrastrukture za preusmeritev tovornjakov na vlake, pravi Ficko.
"Tovornjak ne skoči sam na vlak kot v risanki. Imeti morate nakladalne sisteme na vhodih v državo, to so velike površine s posebnimi postajami, parkirišči za tovornjake, s prenočišči za voznike." Slovenija je poleg tega zelo majhna, kar dodatno zmanjša ekonomiko prenosa tovornjakov na vlake, našteva Ficko.
Slovenija ni izkoristila svoje lokacije
"Jamčim, da drugi tir ne bo zmanjšal prometa s tovornjaki po avtocestah. Promet letno narašča za štiri do šest odstotkov, železnica pa nikoli ne bo konkurenčna avtocestam. Predvsem kar zadeva odzivni čas," je v pogovoru za Bloomberg Adria ocenil Pišek.
"V svoji državi mi odločamo, kaj bomo zgradili. Ampak smo si naredili takšne birokratske ovire, da ne moremo narediti nič. Ne vem, kaj je narobe, ali ni volje, ni znanja," je povedal prevoznik Peter Pišek.
"Slovenija je poleg tega tranzitna država. Geostrateški položaj nam določa, da čez našo državo teče tranzit. Žal pa tega položaja Slovenija ne zna izkoristiti s tem, da bi zgradila gospodarsko in logistično infrastrukturo ob avtocestnem križu. Tu je izgubljena velika priložnost za slovenski proračun in za dodano vrednost gospodarstva," je povedal Pišek.
STA
Že zdavnaj bi morali zgraditi tretji in četrti pas na avtocestah, glede rešitve pravi Pišek. Preobremenjenost avtoceste bi lahko zmanjšali tudi z digitalizacijo prometa. "Z gradnjo počivališč in intermodalnih vozlišč bi lahko z digitalizacijo usmerjali celoten promet. S tem bi se povečala varnost in pretočnost. Varnost bi prihranila življenja, pretočnost pa denar," meni Pišek.
Ministrstvo za infrastrukturo: Kapacitete so zdaj polne
Trenutna največja zmogljivost približno 98 tovornih vlakov na dan je zdaj dosežena, leta 2026, po gradnji drugega tira, bo po oceni 213 tovornih vlakov na dan. Razlika med tema dvema številkama pomeni oceno, za koliko manj tovornih vozil bo zaradi gradnje tira na celotnem avtocestnem omrežju, so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
Po podatkih Luke Koper se razmerje prevoza tovora med cesto in železnico nenehno povečuje v korist prevoza po cestah. Če je bil delež prevoza tovora po cestah leta 2014 približno 35 odstotkov, po železnici pa 65 odstotkov, je to razmerje danes že pol-pol, opozarjajo na ministrstvu.
Trend rasti prevoza tovora po cestah se bo še nadaljeval za vsa vozila in posebej za tovorna, pravijo na ministrstvu, kar kažejo tudi podatki Darsa. Gradnja drugega tira in v nadaljevanju vzporednega (levega) drugega tira po letu 2030 pa bo ublažila obseg tovornega prometa na avtocestnem omrežju. "Tako bo obenem mogoče iz Luke Koper in vanjo prepeljati večjo količino tovora, ne da bi ob tem čezmerno obremenjevali avtocestno omrežje."
Ministrstvu napoveduje še druge ukrepe na železniški infrastrukturi, ki bodo omogočali več prometa in s tem še več prevoza tovora iz Luke Koper po železnici.
Denarja za naložbe je dovolj, tudi pri zasebnikih
Politike se zaveda teh problemov, a spremeni se nič. "Vsi se strinjajo z našim mnenjem ne glede na politično stran. Ampak nekako ne pridemo do izvedbe. Tretjo razvojno os umeščamo v prostor že 50 let, kar je sramota za našo družbo," je povedal Pišek in dodal, da ga dolgoletno opozarjanje na probleme spravlja v obup.
"To je čisto zavajanje. Promet se bo še vedno povečeval, tudi ko bo železniška proga zgrajena, vendar počasneje," meni Gregor Ficko iz GZS o navedbah ministrice Alenke Bratušek.
Denarja za naložbe je dovolj, meni Pišek, tudi pri zasebnikih, ki bi projekte v zameno za koncesije izvedli hitro in učinkovito. V nasprotnem primeru prog "še 200 let ne bomo zgradili, ampak se bomo zgolj prepirali".
V Sloveniji je problem umeščanje objektov v prostor. "V svoji državi mi odločamo, kaj bomo zgradili. Ampak smo si naredili takšne birokratske ovire, da ne moremo narediti nič. Ne vem, kaj je narobe, ali ni volje, ni znanja …" Slovenci si po Piškovem mnenju ne zaslužimo tako slabega vodenja države, sklene.
