Volitve v Republiki Srbski: Iskanje naslednika proruskega Dodika

Srbi v Bosni in Hercegovini bodo na predčasnih volitvah izbirali novega voditelja, ki bo nasledil Milorada Dodika, politika, katerega dolgoletna prizadevanja za neodvisnost entitete Republika Srpska so državo držala v političnem krču. A sporočilo s predvolilnega terena je jasno: nacionalistični politik se nikakor ne namerava posloviti.

Nedeljske predsedniške volitve v entiteti Republika Srpska potekajo potem, ko je Dodik ostal brez uradne funkcije – del dogovora z ZDA, v okviru katerega je pristal na odstop v zameno za umik ameriških sankcij proti njemu, njegovi družini, sodelavcem in njihovim podjetjem.

A 66-letni Dodik, zaveznik Moskve, kljub vsem pričakovanjem ne zapušča političnega prizorišča. Pred volitvami ostaja izjemno izpostavljen, kar po ocenah zahodnih diplomatov v Bosni nakazuje možnost, da bodo bosanski Srbi kmalu dobili novega voditelja, ki bo dejansko deloval po njegovih navodilih.

To bi lahko zahodne sile prisililo v razmislek o novih ukrepih proti njemu, je dejal eden od uradnikov, ki je z novinarjem govoril pod pogojem anonimnosti zaradi politične občutljivosti razmer.

"Z dogovorom z ZDA je Dodik dobil točno to, kar je želel – način, da ohrani moč in nadzor v Republiki Srpski," pravi Faris Kočan, profesor na Univerzi v Ljubljani in poznavalec regije. Za favorita v bitki za naslednika razrešenega Dodika veljata njegov dolgoletni sodelavec Siniša Karan in opozicijski kandidat Branko Blanuša.

Dodik je podprl Karana, člana njegove stranke Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Karan obljublja politično kontinuiteto, kar močno povečuje njegove možnosti za zmago v srbski entiteti. Njegov slogan je: "Glas za Karana je glas za Dodika."

V kampanji Dodik ni umiril retorike, ki je pogosto usmerjena proti muslimanom – največji etnični skupini v Bosni. Miguel Ángel Moratinos, visoki predstavnik Združenih narodov za Zavezništvo civilizacij, je izrazil zaskrbljenost zaradi sovražnega in razdvajajočega diskurza.

"Mednarodni akterji še vedno vidijo Dodikovo politično agendo kot destabilizacijski dejavnik in kanal ruskega vpliva," je zapisalo Mednarodno inštitutsko za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Sloveniji. Morebitna Karanova zmaga bi "pomenila nadaljevanje obstoječe politike destabilizacije in konfrontacije z državnimi institucijami in mednarodno skupnostjo", so dodali.

Bosna kmalu obeležuje 30 let od daytonske mirovne pogodbe, ki je končala vojno po razpadu Jugoslavije in državo razdelila na dva dela – srbsko Republiko Srpsko ter muslimansko-hrvaško Federacijo. Bosanski Srbi so v veliki meri pod vplivom Dodikove nenehne secesionistične retorike, njegovih tesnih odnosov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ter razširjene korupcije, ki jo sicer zanika.

Različni politični cilji, ki jih je promoviral, so dodatno otežili delo osrednjih institucij v Sarajevu, ki se že leta trudijo državo premakniti naprej. Bosna s 3,3 milijona prebivalcev je kandidatka za članstvo v EU, a se še ni uspela približati pogajanjem niti izvesti potrebnih reform.

Kaj bo sledilo, bo odvisno od parlamentarnih volitev prihodnje leto. Dodik bi lahko ohranil vpliv, toda njegov odhod z uradne funkcije je odprl prostor tudi drugim igralcem in omogočil opoziciji, da mobilizira volivce, pravi Kočan.

Karanova najresnejša izzivalca sta kandidat Srbske demokratske stranke Branko Blanuša, akademik, ki obljublja zaustavitev množičnega odhoda mladih iz države, ter Dragan Đokanović iz Zavezništva za novo politiko, dolgoletni politik, ki je v preteklosti že kandidiral proti Dodiku.