.webp){kind=icon}
Ali v Sloveniji javno zdravstvo še izpolnjuje svoje poslanstvo? Ob vse daljših čakalnih dobah se vse več ljudi, sploh tisti, ki si to lahko privoščijo, odpravlja v zasebne ambulante. Sicer ni za pričakovati, da bo zasebno zdravstvo kdaj zdravilo vse bolezenske spektre.
V Sloveniji je aktivnih 7127 zdravnikov in 1707 zobozdravnikov, skupaj je to 8834. Mnogi med njimi poleg zaposlitve v javnem zdravstvenem sistemu delajo tudi pri zasebnikih. Vlada sicer namerava z reformo prepovedati delo zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema v zasebnih ambulantah.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV opozoril kirurg primarij Valentin Sojar, direktor v Medicinskem centru Iatros, v javnem zdravstvenem sistemu ''delujejo tako državni zdravstveni izvajalci kot tudi zasebni''. Samo del zasebnih izvajalcev namreč opravlja le samoplačniški zdravstveni program.
Tudi v Iatrosu, kljub zasebnemu lastništvu, v 95 odstotkih izvajajo javni zdravstveni program. ''To pomeni, da smo del javnega zdravstvenega sistema,'' pravi Sojar, ki dodaja, da ponujajo tudi možnost samoplačniška zdravljenja, od ambulantnega do operacijskega.
V Sloveniji zasebni izvajalci na primarnem nivoju največkrat opravljajo storitve družinske medicine, pediatrije in ginekologije, na sekundarnem nivoju pa jih veliko opravlja ambulantne in diagnostične specialistične dejavnosti.
Obstajajo tudi zasebne bolnišnice, kot so Kirurgija Bitenc, Kirurški sanatorij Rožna dolina in Medicinski center MD medicina. V Iatrosu kot kirurški izvajalec izvajajo kirurške posege le v okviru dnevne bolnišnice. To pomeni, da mora biti pacient odpuščen na dan sprejema.
Že nekaj let imajo vloženo prošnjo za dovoljenje za izvajanje bolnišnične dejavnosti. Sprememba bi pomenila, da bi ''pacient, ki ga operiramo in prihaja na primer iz Murske Sobote, kar je daleč, lahko prenočil dan ali dva,'' razliko pojasni Sojar.
Razlike med javnim in zasebnim zdravstvom
Kirurg, ki pozna tudi delovanje javnih zdravstvenih ustanov, pravi, da gre pri teh za velike sisteme, ''ki morajo tudi zaradi zunanjih ali zakonskih omejitev upoštevati pravila, ki jih delajo manj fleksibilne''. A poudarja, da obstajajo tudi javni zavodi, ki so izjemno uspešni v strokovnem in tudi v poslovnem smislu.
V poslovnem smislu pomeni, da lahko sami financirajo razvoj z nakupom novih aparatur, posodobitvijo opreme, prostorov in uvajanja novih dejavnosti. ''Tudi javne zdravstvene izvajalce je mogoče upravljati ekonomično,'' meni Sojar.
Glavna razlika z zasebnim zdravstvom je po njegovem mnenju ta, da so zasebni sistemi manjši. ''Večina zasebnikov izvaja usmerjeno dejavnost, mi smo center, ki je specializiran za koloproktologijo in nekatere druge stvari. Imamo omejeno število storitev in to nam daje nekaj več fleksibilnosti,'' prednosti našteje sogovornik.
Bloomberg Adria
Bo reforma zavrla razvoj zasebnega zdravstva?
Razvoj zasebnih bolnišnic oziroma ambulant bi lahko zavrla država z reformo, saj nameravajo prepovedati delo zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu, tudi v zasebnih ambulantah. Sojar pravi, da se moramo vprašati o cilju tovrstnih ukrepov.
'''Izvajalci zdravstvene dejavnosti se trudimo zagotavljati dobre storitve v pravem času. To, v pravem času, se žal ne izide, ker imamo zelo dolge čakalne dobe, tako kot vsi ostali. In vprašanje je, kakšen bo učinek reforme, ki je pred vrati. Bojim se, da se bo zgodilo ravno nasprotno,'' pravi Sojar.
Po njegovih besedah mnogi zdravniki delajo dva dni v eni in tri dni v drugi bolnišnici. ''Deljena zaposlenost je neka nova realnost, v tujini temu rečejo svobodni specialist, kar pomeni, da kot strokovnjak prodajaš storitev tistemu, ki je pripravljen zanjo plačati,'' je jasen Sojar. In to je lahko pripomore k učinkovitosti zdravstvenega sistema.
Trenutno javni zdravstveni sistem ne deluje tako, kot bi si želeli. Po mnenju sogovornika bi tako zasebni kot javni zdravstveni zavodi morali tistemu, ki ne želi čakati, ponuditi možnost, ''da si kupi vstopnico, to je dodatno zavarovanje, ki ga že ponujajo zavarovalnice''. Ta segment raste, a imajo zavarovalnice težave z dogovorom za tovrstne storitve v javnih oziroma državnih zdravstvenih zavodih.
Pogovor si lahko ogledate v priloženem videu.
