Ko šef vpraša o veroizpovedi, spolni in politični opredeljenosti

Ko delavec vstopi v delovno razmerje, vstopi v nov socialni krog, med nove ljudi, ki se med seboj razlikujejo. Vsak s svojimi značajskimi lastnostmi, krepostmi in pomanjkljivostmi, vrednostno lestvico in interesi. Po drugi strani je vsak zaposleni individuum s svojimi lastnimi vrednotami, opredeljenostmi, pogledi na svet in seveda lastno življenjsko zgodbo.

To neizbežno povzroči križanje dveh različnih univerzumov ‒ tistega zasebnega, katerega skoraj izključni gospodar je vsak posameznik, in javnega, ki od posameznika terja določena razkritja glede njegove zasebnosti, a le, kolikor je to potrebno za nemoten potek delovnega procesa.

Previdno pri obdelavi osebnih podatkov delavcev

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) postavlja jasne omejitve delodajalcem, še preden z delavci sklenejo delovno razmerje. Tako velja, da sme delodajalec od kandidata za opravljanje določenega dela zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.

V nobenem primeru delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Prav tako delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo zgoraj omenjenih podatkov ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva.

Kaj pa občutljivi osebni podatki?

Za nekatere podatke zakonodaja vsebuje še dodatne varovalke. Gre za tako imenovane občutljive osebne podatke, za katere so določeni posebni pogoji za obdelavo in med katere skladno z uredbo o varstvu osebnih podatkov (Uredba GDPR) štejejo osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, veroizpoved ali filozofska prepričanja, članstvo v sindikatu, genetski podatki, biometrični podatki, ki se obdelujejo samo za identifikacijo osebe, podatki o zdravstvenem stanju ter podatki o spolnem življenju ali spolni usmerjenosti posameznika.

Zakaj so ti osebni podatki občutljivi?

Ker lahko njihova nepooblaščena razkritja ali zlorabe povzročijo resne posledice za posameznika, in sicer lahko protipravno posežejo v njegovo zasebnost, vodijo lahko do diskriminacije (denimo podatki o posameznikovi politični ali spolni opredeljenosti), omogočijo lahko krajo identitete ali povzročijo druge varnostne grožnje (genski oziroma biometrični podatki). Razkritje zdravstvenih podatkov pa lahko posamezniku povzroči osebno škodo ali stigmatizacijo.  

Lahko torej šef dostopa do podatkov o delavčevi veroizpovedi, politični opredeljenosti in spolni usmerjenosti?

Ne. Vsi ti podatki se namreč uvrščajo med občutljive osebne podatke zaposlenega in jih ta v nobenem primeru ni dolžan razkriti delodajalcu.

Depositphotos

 

Toda, teorija je eno, praksa pa nekaj drugega.

Nekateri delodajalci si precej po svoje razlagajo pravico do dostopnosti do nekaterih osebnih podatkov zaposlenih, to pa opravičujejo z najrazličnejšimi bolj ali manj prozornimi argumenti. Češ da jih želijo čim bolje spoznati, da je posredovanje osebnih podatkov pomembno za potrebe delovnega procesa, za delovanje podjetja kot celote, za to, da lahko presodijo, za katera delovna mesta je delavec najbolj primeren in usposobljen in podobno.

Še pred 20 leti si je bilo nemogoče predstavljati, da bi istospolno usmerjeni ali spolno neopredeljeni posamezniki javno razkrivali svojo spolno usmerjenost. Danes je to vsaj v razvitem svetu nekaj samoumevnega.

Kljub temu je v številnih delovnih okoljih glede teh vprašanj še vedno precejšnja stigmatizacija. Zlasti, če gre za nekoliko konservativnejša. Zato se nekateri zaposleni, tudi v strahu pred izgubo zaposlitve, sprašujejo, ali so dolžni svojo spolno usmerjenosti zaupati nadrejenim.

Odgovor je negativen, je pa to stvar vsakega posameznika, ali se bo o tem odkrito pogovoril s svojim šefom. Če se bo tako počutil bolje ali celo varneje, naj tako tudi stori. Ni pa to v nobenem primeru njegova dolžnost in delodajalec do podatkov o njegovi spolni usmerjenosti ne sme dostopati, delavec pa zaradi zavrnitve posredovanja podatkov glede svoje spolne usmerjenosti ne sme biti izpostavljen diskriminaciji ali celo sankcioniranju.   

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar