Kako gospodarstvo gleda na referendum o konoplji?

Devetega junija bo pred slovenskimi volilci poleg glasovnice evropskih volitev tudi odločitev o več referendumskih vprašanjih. Med drugim se bodo na posvetovalnem referendumu, katerega pobudnik je Gibanje Svoboda, izrekli o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Rekreativna raba konoplje je pri nas prepovedana, medtem ko je medicinska raba še vedno relativno omejena. Trenutna zakonodaja v celoti ne omogoča izkoriščanja potenciala konoplje v industriji ter medicini. Izkušnje iz tujine kažejo, da konoplja omogoča proizvodnjo ključnih industrijskih izdelkov z inovativnimi metodami predelave, ki so pomembne tudi pri boju proti pomembnim spremembam.

O konoplji pa se čedalje več govori tudi v drugih evropskih državah. V Nemčiji je v začetku aprila v veljavo stopil zakon o omejeni osebni rabi konoplje, odrasle osebe bodo tako lahko doma hranile do 50 gramov konoplje, zunaj pa največ 25 gramov konoplje. Za osebno uporabo bodo lahko gojili do tri rastline, kajenje konoplje pa je dovoljeno tam, kjer ni izrecno prepovedano.

V Evropi so omejeno osebno rabo konoplje dovolile tudi Malta, Luksemburg in Nizozemska, medtem ko je konoplja čez lužo legalizirana v 24 zveznih državah ZDA in v Kanadi. Po legalizaciji konoplje v nekaterih zvezdnih državah ZDA se je državni proračun v letu 2019 povečal za 1,7 milijarde dolarjev, dve leti pozneje pa za 3,7 milijarde dolarjev na račun davčnih in trošarinskih prihodkov konoplje, je poročal RTV.

Kako na referendumski vprašanji gledajo akterji iz gospodarstva, kmetijstva, znanosti in medicine? Kako svoje glasove za in proti utemeljujejo zagovorniki in nasprotniki pobude?

Bloomberg

 

Posvetovalni referendum kot vsedržavna anketa

"Pri referendumu je treba biti pozoren – gre za posvetovalni referendum, zato povezanih zakonov še ne moremo omenjati," je povedal Jakob Jež iz Talman Group. "Objektivno gledano ima to vprašanje več plasti, dve referendumski vprašanji pa lahko povzročata zmedo med volivci, poleg tega pa tudi odpira možnosti za protikampanjo, ki bi lahko volivce še dodatno zmedla in odvrnila od glasovanja za."

"Kot vsaka kampanja ima tudi ta določene prednosti in slabosti. Kot glavno slabost bi poudaril prenasičenost javnega prostora z različnimi tematikami – naenkrat potekajo evropske volitve in trije tematsko popolnoma različni referendumi," pove Jež, ki opozori, da ni dovolj medijskega prostora, da bi se resno pogovorili o prednostih in slabostih obeh vprašanj, povezanih s konopljo, kar odpira vrata za širjenje dezinformacij.

Kljub vsemu pa ima posvetovalni referendum ogromno politično težo, meni Jež. "Če bodo volivci večinsko podprli obe vprašanji, bo to vladi omogočilo, da na podlagi volje ljudstva spremeni zakonodajo, ki ureja področje medicinske kot tudi osebne rabe konoplje. Seveda bi lahko to zakonodajo spremenila tudi brez referenduma, vendar bi bilo težje trditi, da si to volilci dejansko večinsko želijo," pove.

Regulacija in ne legalizacija

"Pri konoplji govorimo o regulaciji – legalizacija pravno pomeni, da je sproščeno in da ni ovir. Pri regulaciji pa so ovire, ki se nanašajo na preizkušanje kakovosti, predvsem v medicini in prehrani. Če ni vzpostavljene infrastrukture, nov zakon ne more spremeniti veliko. Dobro pripravljen zakon bo kot povezava med politiko, gospodarstvom, kmetijstvom in znanostjo," je povedala predstojnica znanstvenoraziskovalnega razreda Inženirske akademije Slovenije Tamara Lah Turnšek.

Konoplja ima tudi velik potencial na področju baterijske tehnologije. Natrijeve baterije, katerih uporaba sicer ni tako razširjena kot litijske baterije, temelji na tako imenovanem negrafitiziranem ogljiku, čigar osnova je biomasa. "Konoplja je eden možnih virov pri tem procesu, saj jo lahko vzgojimo relativno hitro," je povedal Robert Dominko s Kemijskega inštituta.

"Ustrezne zakonodajne spremembe na področju konoplje bi lahko imele izjemno pozitiven vpliv na znanstvene raziskave, povpraševanje, po katerih pa je trenutno svetovno gledano izjemno veliko. Tukaj tiči glavna priložnost za Slovenijo, saj bi lahko postali globalni center za raziskave in razvoj na področju konoplje," je dejal Jež iz Talman Group.

Podpora za ureditev medicinskega področja je bolj ali manj soglasna, na področju osebne rabe pa so mnenja deljena, še pove Jež. "Zanimivo je tudi, da je stroka v Nemčiji dala zeleno luč legalizaciji, medtem ko iz stališč nekaterih nasprotnikov v Sloveniji izhaja, kot da bi bila Slovenija prva država, ki razmišlja o spremembi zakonodaje na področju konoplje."

Depositphotos

 

Vse manj kmetov se odloča za pridelavo konoplje

"Kmete, ki gojijo konopljo, zaradi stigmatizacije obravnavajo kot potencialne proizvajalce droge. Stanje se ne bo spremenilo, dokler ne bo ministrstvo za zdravje spremenilo definicije konoplje kot droge," je v nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria povedal kmet Bogdan Mak. Osnovna dejavnost njegove kmetije so CBD-izdelki.

Mak nenehno opozarja, da se je v Sloveniji obseg kmetijskih površin, namenjenih gojenju konoplje, v nekaj letih zmanjšal s 650 na 150 hektarjev. Razlog za to vidi v politiki. "Če bi bili racionalni, bi v najkrajšem možnem času nemški model skopirali in ga prilagodili razmeram, ki veljajo pri nas," pove.

Kakšen vpliv bi imela liberalizacija konopljine zakonodaje na njegovo poslovanje? "Veliko lažje bi nam bilo prodreti na tuje trge, vendar smo ta vlak že zamudili. Liberalizacija bi prinesla regulacijo trga, od katere bi največ imela država. Bolj kot za ureditev področja rekreativne rabe konoplje se zavzemam za ureditev tega, da lahko kmetje pridelujemo prehranska dopolnila," še pove.

Gradbeni material prihodnosti

CoGreen je gradbeno podjetje, ki uporablja konopljo kot gradbeni material. Podjetje konopljo uporablja za tako imenovani konopljin beton, ki po besedah direktorja Primoža Zorca dobro vpliva na dihalni sistem, uravnava vlago, je dober hrupni in toplotni izolator, material pa je tudi protipožaren. Konopljo oziroma konopljin pezdir v podjetju pridobivajo iz drugih držav EU, največ sosednjih.

"Raziskave, učinki in regulativa na področju uporabe konoplje v prehranske namene in medicini so se začeli urejati, čeprav sta področji uporabe vlaken in razvoja bioindustrije dokaj nedotaknjeni," razmišlja Zorec. Meni, da ima konoplja v gradbeništvu "nešteto možnosti uporabe".

"Jasen za na referendumu bi pomenil velik potisk v popolno preobrazbo gospodarstva v krožno zeleno ekonomijo. Ne  nazadnje bi bilo tokrat celo smiselno slediti zgledom nekaterih gospodarsko bolj razvitih držav," pove.

Dopustitev gojenja konoplje bi po Zorčevih besedah na vseh ravneh pomenilo precejšnjo spremembo iz linearnega v krožni gospodarski model. "To pomeni vzpostavitev veliko novih dejavnosti, zelenih delovnih mest in medsektorsko povezovanje ter velik dvig ravni samozadostnosti," pove Zorec. Pri tem je omenil predvsem spodbudo znanosti k več raziskavam na tem področju.

Kako bi ureditev področja uporabe konoplje vplivala na poslovanje CoGreen? "Vsekakor bi pripomogla k vedno večjemu sprejemanju konoplje kot običajnega materiala za gradnjo in še večji prepoznavnosti pozitivnih učinkov za okolje in bivanje," skleneZorec.

Pri posodobitvi konopljine zakonodaje bi imeli pozitivne gospodarske in druge pridružene učinke, meni Jež. "Na primeru medicinske konoplje bi to lahko tudi izvažali, kar bi zagotovo ustvarilo nova podjetja, delovna mesta in priložnosti za slovensko delovno silo. Zaradi posledične destigmatizacije bi se tako razvijale tudi pridružene panoge, kot so turizem, gradbeništvo in industrija, kjer tiči prava dodana vrednost tako industrijske kot navadne konoplje."

Depositphotos

 

Nasprotniki pobude opozarjajo na komercializacijo konoplje

"Pozitivnih vidikov morebitne uvedbe rabe konoplje v osebne namene ne vidimo, zlasti zaradi številnih negativnih posledic in trendov iz tistih držav, ki so sprejele takšne ali podobne ukrepe," pa menijo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni, ki v referendumski kampanji nastopa kot eden nasprotnikov predloga.

"Povsod po svetu opažamo, da so tovrstni ukrepi le prvi korak proti popolni komercializaciji konoplje za ustvarjanje dobičkov zelo ozke skupine zainteresiranih poslovnih subjektov," so po poročanju RTV sporočili iz združenja.

Direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip Matej Košir je ob tem poudaril preplet tobačne industrije in industrije pridelave konoplje. Kot opozarja, so namreč številna podjetja iz tobačne industrije ob zaostrovanju tobačne zakonodaje po vsem svetu svoje finančne interese začela preusmerjati v industrijo konoplje, je še poročal RTV.

Na Slovensko združenje za kronične in nalezljive bolezni smo se obrnili z vprašanji, vendar nam nanje niso želeli odgovoriti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar