Bogdan Mak: 'Kmetje potrebujemo dobre pogoje za rast, ne subvencij.'

"Kmete, ki gojijo konopljo zaradi stigmatizacije obravnavajo kot potencialne proizvajalce droge. Stanje se ne bo spremenilo, dokler ne bo Ministrstvo za zdravje spremenilo definicije konoplje kot droge," pove kmet Bogdan Mak. Z njim smo se pogovarjali o težavah, s katerimi se soočajo kmetje, ki gojijo industrijsko konopljo.

Preden je postal kmet, je Mak bil projektant centrov dobrega počutja. Z ženo je pred slabimi 10 leti iskal površino, kjer bi imela vrt, a sta se na koncu odločila za nakup kmetijskega zemljišča v okolici Mariboru, kjer sta odprla ekološko-turistično kmetijo posestvo Sončni raj.

"Na začetku je bila ideja, da bi konopljo gojili na vrtu, vendar je takrat bila zahteva za gojenje konoplje minimalno 20 arov. Vedel sem za zapuščeno kmetijsko zemljišče, kjer sem odraščal, zato sva se s partnerko odločila poskusiti s kmetijstvom," pove Mak. S partnerko sta najela posojilo v višini 150 tisoč evrov za kmetijo in osnovne stroje in po Makovih besedah projekt spremenila v življenjski slog.

Iz gospodarstva v kmetijstvo

"Prednost naše kmetije je bila, da s partnerko nisva bila obremenjena s preteklostjo. Prej sva bila vpeta v gospodarstvo, zato drugače gledava na kmetijstvo," pove. Mladi kmetje se po njegovem mnenju soočajo z veliko težavami, saj se držijo praks, ki so jih podedovali od staršev in si ne upajo lotiti drugačnega koncepta kmetovanja, zato se kmetije počasi zapirajo.

Mak doda, da sta ministrstvo za kmetijstvo in politika ključna pri določanju smeri. "Trdno sem prepričan, da bi lahko v številnih panogah bili samozadostni, vendar ne vidimo tega potenciala," pove in opozori na strukturne težave v slovenskem kmetijstvu.

"Male kmetije, ki nimajo veliko vez in poznanstev, nimajo enakih možnostih pri razpisih, saj so ti napisani velikim kmetijam v prid. V osmih letih smo v kmetijo vložili ves prihodek v okolici 1,2 milijona evrov lastnih sredstev, uradnih razpisov pa se izogibamo," pove Mak.

"Kmetijstvo bi v tako majhni državi kot je Slovenija moralo biti eden najpomembnejših resorjev. Spomnimo se kaj se je dogajalo med pandemijo in ob začetku vojne v Ukrajini, ko so se gospodarske poti presekale. Samooskrba bi morala biti prednostna naloga vlade," doda.

Mak vseskozi opozarja, da se je v Sloveniji obseg kmetijskih površin, namenjenih gojenju konoplje zmanjšal iz 650 na 150 hektarjev. Razlog za to vidi v politiki. "Največja prednost Slovenije je znanje. Težava so majhne predelovalne površine in gričevnat svet. Največji potencial imata Goričko in Prekmurje."

Osnovna dejavnost Sončnega raja so CBD izdelki. "Konoplja je bila prva rastlina, ki smo jo zasadili in predstavlja glavno kulturo, ki jo vzgajamo. Prvotna ideja je bila postaviti učilnico na prostem za vse generacije – pokazati ljudem, da nakupovalno središče ni najboljša možna izbira za preživljanje prostega časa in obuditi stare sorte dreves in pridelkov," pove.

Zadnja leta imajo na posestvu Sončni raj veliko težav s krajo konoplje. "Predelovalci konoplje smo zavedeni v javno bazo, ki je dostopna vsakomur, kar določeni ljudje izkoristijo."

Legalizacija po nemškem modelu?

Letošnje leto se je konoplja vnovič prikradla v središče pozornosti. V začetku meseca je v Nemčiji v veljavo stopil zakon o delni legalizaciji konoplje, odrasle osebe bodo tako lahko doma hranile do 50 gramov konoplje, zunaj pa največ 25 gramov konoplje. Za osebno uporabo bodo lahko gojili do tri rastline, kajenje konoplje pa je dovoljeno tam, kjer ni izrecno prepovedano.

"Če bi bili racionalni, bi v najkrajšem možnem času nemški model skopirali in ga prilagodili na razmere, ki veljajo pri nas. To bi morali narediti najkasneje do konca leta, kar se ne bo zgodilo. Smiselno bi bilo tudi pogledati, kaj se dogaja na manjših trgih kot je Švica, ki imajo to področje zelo dobro urejeno, še posebej glede prehranskih dopolnil in CBD izdelkov," pove Mak.

Tudi v Sloveniji je pestro; Februarja je bil v dvorani državnega sveta organiziran posvet o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v farmaciji in medicini ter njeni uporabnosti v industriji, študenti pa so 20. aprila tradicionalno obeležili politični shod za legalizacijo konoplje Marihuana marš.

Vlada je v začetku mandata postavila legalizacijo medicinske uporabe konoplje med prednostne naloge, vendar so reforme ostale v predalu, medtem ko trenutna zakonodaja omejuje izkoriščanje potenciala konoplje tako v industriji kot v medicini. Z referendumom pa bodo v vladi določitev o legalizaciji prepustili volivcem.

V državnem zboru so medtem tudi odločili, da bomo na enem od letošnjih referendumov glasovali tudi o uporabi konoplje. Po nekaj spremembah se bo vprašanje na posvetovalnem referendumu glasilo "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?"

Kakšen vpliv bi imela liberalizacija konopljine zakonodaje imela na poslovanje Sončnega raja? "Bistveno lažje bi nam bilo prodreti na tuje trge, vendar smo ta vlak že zamudili. Liberalizacija bi prinesla regulacijo trga, od katere bi največ imela država. Bolj kot za ureditev področja rekreativne rabe konoplje, se zavzemam za ureditev tega, da lahko kmetje pridelujemo prehranska dopolnila," pove.

V preteklih mesecih smo se na Bloomberg Adria o legalizaciji konoplje pri nas pogovarjali z znanstvenico Tamaro Lah Turnšek in Jakobom Ježem, direktorjem za razvoj pri Talman Group.

Obljube o legalizaciji

"Ministrstvo bi lahko podalo smernice in spodbujalo kmete za pridelavo konoplje, saj je ta veliko bolj pozitivna za okolje kot sta koruza in pšenica, vendar ni interesa," pove Mak. "Pred vsakimi volitvami določene stranke obljubljajo, da bodo naredile več na tem področju, vendar se do danes nismo premaknili nikamor. Zgodilo se je obratno, saj se ogromno kmetij zapira."

"V Sloveniji imamo še vedno največ zasejane koruze in pšenice, ki sta največja onesnaževalca okolja. Pozivajo nas, da se znebimo trdih goriv, medtem ko se na tone glifosata zlivajo po kmetijskih površinah. S konopljo teh težav ne bi bilo, prav tako pa obstaja veliko povpraševanje po industrijski konoplji v industriji – avtomobilska industrija v Evropi je recimo lačna tega materiala," pove.

Posestvo Sončni raj

 

Evropska zakonodaja ga je prisilila v diverzifikacijo

V Evropski uniji je leta 2018 v veljavo vstopil zakon o novih živilih. Po predpisih EU se vsako živilo, ki ni bilo zaužito v "znatni meri" pred letom 1997, šteje za novo živilo, pri čemer kategorija zajema nova živila, živila iz novih virov, nove snovi, uporabljene v hrani, ter nove načine in tehnologije za pridelavo hrane. Za nova živila je potrebno opraviti klinične študije, da dokažejo varno uporabo.

Ta uredba je imela velik vpliv na lokalne proizvajalce CBD izdelkov, tudi za Sončni raj. "V začetku leta 2019 smo bili vsi proizvajalci bili pozvani na Zdravstveni inšpektorat, kjer so nam povedali, da CBD izdelkov več ne smemo prodajati. Izmed 30 kmetij, ki so takrat proizvajale te izdelke nas je danes ostalo le še sedem," pove Mak.

"Trenutno smo samo še trije ali štirje pridelovalci, ki prodajamo slovenske CBD izdelke, ostalih 46 podjetij pa jih uvaža iz tujine. Uvoz prihaja iz držav, ki niso bile striktne pri uveljavljanju zakona o novih živilih in kjer tamkajšnja podjetja zaradi olajšane zakonodaje lahko predelajo znatno več materiala kot mi, zato ponujajo te izdelke po nižjih cenah," pove Mak.

Zaradi nove zakonodaje je Mak bil primoran diverzificirati svojo kmetijo. "Ves fokus smo dali v konopljo, zato smo morali razširiti ponudbo. Lokacija naše kmetije je na mariborski vinski cesti v bližini mnogih kmečkih turizmov, v čem smo videli velik potencial, zato smo poskusili še z vinom. Takrat se je porodila ideja za vinsko fontano."

Zgodba z vinom pa se ni zaključila zgolj pri vinski fontani. "Pred tremi leti smo začeli s fermentacijo konopljinih cvetov. Temu uradno ne smemo reči vino, saj je v EU dovoljeno pijače poimenovati vino le, če so narejene iz grozdja, ki je na uradni sortni listi. Izdelek smo dali lani na trg, zanimanja pa je veliko." pove Mak, ki se pri prodaji te pijače ozira na tuje trge.

S proizvajanjem pijače iz fermentiranih konopljinih cvetov je želel ljudem pokazati, da konoplja ni le droga, pri prodaji pa se ozira na tuje trge.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar