Čakalne dobe: Najbolj nedostopen je dermatolog

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil redno poročilo o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu. Pogledali smo, na katere storitve se najdlje čaka in kaj lahko pričakujemo.

Po podatkih NIJZ se pri napotnici zelo nujno najdlje čaka na prvi pregled pri dermatologu, nevrologu, kardiologu, urologu, ortopedu in revmatologu. Na seznamu prvih pregledov, na katere se najdlje čaka, sta še prvi oromaksilofacialni pregled in prva psihiatrična obravnava.

Najmanj pa je treba čakati na pregled ob odvajanju odvisnosti od prepovedanih drog, pregled ob neplodnosti, prvi ginekološki pregled, venerološki pregled (pregled ob sumu na spolno prenosljive okužbe oziroma bolezni), pregled v ambulanti za zdravljenje parastomalne kože, diabetološki in alergološki ter pregled ob odvajanju odvisnosti od alkohola.

Dolge čakalne dobe na ultrazvok in magnetno resonanco

Med diagnostičnimi postopki je treba najdlje čakati na biopsijo nosnih sinusov, sledijo preiskave z ultrazvokom in magnetno resonanco s kontrastnim sredstvom – magnetna resonanca trebuha, srca, medenice, enterografija, ultrazvok mehkih tkiv in ultrazvok sklepa.

Med preiskavami, na katere se najmanj čaka, pa so predvsem preiskave z rentgenskim slikanjem sinusov, spodnje čeljusti, pogačice, ličnice, rentgen po Schullerju, rentgen sakroiliakalnega sklepa, prstov rok in rentgen glave. Le nekaj dni se čaka tudi na odvzem tkiva (biopsija vulve, perineja in/ali nožnice ter odvzem tkivnega vzorca za histopatološko diagnostiko predrakavih/rakavih sprememb materničnega vratu).

Kratka doba za operacijo srčnih napak

Absolutno najdaljše pa so uradne čakalne dobe pri terapevtskih postopkih. Za aspiracijo in lavažo nosnih sinusov, ki je na prvem mestu, je pri napotnici zelo nujno treba čakati kar 249 dni. Na seznamu desetih terapij z najdaljšimi čakalnimi dobami so še poseg na žrelnici in bobniču pri otrocih v splošni anesteziji, poseg v nosnih sinusih, operacije tumorjev obnosnih votlin v splošni anesteziji, miringotomija (poseg na bobniču), kriokauterizacija ali krioterapija (postopek v dermatologiji), endoskopske operacije obnosnih votlin v splošni anesteziji, operacija hrbtenice, kirurška odstranitev mandljev in pansinusne operacije v splošni anesteziji.

Najmanj oziroma nič pa ni treba čakati na incizijo in drenaža peritonzilarnega abscesa, odstranitev venske valvule, osteosintezo rame, poseg na hrbtenici zaradi vnetja, operacijo prirojenih srčnih napak, operacijo prirojenih anomalij hrbtenjače in hrbteničnega kanala, vstavitev venske valvule, operacijo tumorja na hrbtenici, revizijo po žilnih operacijah (razen arterije) ter ambulantno histeroskopijo.

Na dermatologa nedopustno dolgo čaka več kot 20 tisoč ljudi

V seštevku na storitev z napotnico s stopnjo zelo hitro čaka 46.638 oseb; na diagnostični postopek 19.371, na prvi pregled 23.260 in na terapevtski postopek  4.007. Na storitve z napotnico s stopnjo hitro čaka 128.571 oseb, na storitev z napotnico s stopnjo redno pa 132.299 oseb. Skupaj čakajočih je po podatkih NIJZ tako 307.508 oseb.

Pomembno je tudi število čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Teh je pri napotnicah zelo hitro 30.370, pri napotnicah hitro 66.953 ter pri napotnicah z oznako redno 55.762. Skupaj torej čez dopustno dobo čaka 153.085 oseb, kažejo podatki NIJZ.

Na prvem mestu seznama prvih pregledov z največjim številom čakajočih nad dopustno čakalno dobo je dermatološki pregled, na katerega nad dopustno dobo čaka kar 20.332 oseb. Med diagnostičnimi storitvami je na prvem mestu po številu čakajočih nad dopustno dobo ultrazvok vratnih žil – 11.156 čakajočih nad dopustno dobo. Pri terapevtskih storitvah pa je na prvem mestu operacija sive mrene, na katero čez dopustno dobo čaka 6.962 oseb.

Slabše od povprečja EU 

Trend v zadnjem mesecu kaže naraščanje števila čakajočih nad dopustno dobo (z 79.629 v začetku aprila na 81.557 konec aprila), medtem ko se je skupno število čakajočih za odtenek zmanjšalo (s 136.729 v začetku aprila na 136.666 konec aprila).

Leta 2023 je imelo neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi 3,8 odstotka prebivalcev Slovenije, kar je manj kot leta 2021, vendar še vedno precej več kot pred epidemijo covida in več kot v povprečju EU (2,2 odstotka leta 2022, za leto 2023 ni podatka), ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pred kratkim objavljenem Poročilu o razvoju 2024.

Prebivalstvo se stara, denar pa ne sledi trendu

"V Sloveniji so glavni razlog za neizpolnjene potrebe dolge čakalne dobe, finančni razlogi so majhni," piše v poročilu Umarja. Enako velja za zobozdravstvene storitve, pri teh storitvah ima neizpolnjene potrebe štiri odstotke prebivalcev; glavni razlog so dolge čakalne dobe za zobozdravnike v javni zdravstveni mreži.

Obseg celotnih izdatkov za zdravstvo je od leta 2009 do 2019 ostal na ravni okoli 8,5 odstotka BDP kljub hitri rasti potreb zaradi staranja prebivalcev, uvajanja novih tehnologij zdravljenja in vse večjih zdravstvenih pričakovanj prebivalstva, opozarja Umar. "Težave se kažejo v hitrem podaljševanju čakalnih dob in nezadovoljenih potreb po zdravljenju, kar se je v epidemiji še zaostrilo."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar