Fajon in gospodarstveniki v Pekingu pred misijo nemogoče

Z današnjim dnem se številčna slovenska diplomatsko-gospodarska delegacija pod vodstvom ministrice za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednice vlade Tanje Fajon z Japonske seli na Kitajsko. Slovenija ima, podobno kot ostale države Evropske unije, do Kitajske izrazito ambivalenten oziroma previden odnos.

Po eni strani azijska sila mami in vabi z orjaškim trgom in nizkimi stroški dela, po drugi pa skrbi s svojimi vse bolj agresivnimi geopolitičnimi namerami in krepitvijo avtoritarnih vzgibov političnega vodstva v gospodarstvu in na trgih. Trgovina tako postaja adut in ahilova tetiva Ljudske republike v enem.  

Kakor da največje slovenske trgovinske partnerice na daljnem azijskem vzhodu, pri kateri tako kot celotno EU zaznamuje enormni trgovinski presežek v korist velikanke, naša vrhunska politika ne razume povsem v njenih namerah in posledično ne ve, kako bi opredelila odnos, tako da bi imela od tega karseda veliko korist. In dokler bo tako, bo imel bistveno večjo (korist) pač metodični in strateški Peking; kajti Slovenija je v letu 2023 na Kitajsko izvozila za 259 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 7.394 milijonov.

Slovenija vsled bruseljskega nareka o odklapljanju ali zmanjšanju tveganj v odnosu do kitajskih partnerjev v Ljudsko republiko z navodilom uravnoteženja trgovine pošilja številčno gospodarsko delegacijo, ki jo sestavlja kar 54 podjetij. Ministrica Fajon je namreč še pred obiskom napovedala, da bo glavna tema, poleg žarišč v Ukrajini, Gazi in zaostrovanju v Tajvanski ožini, zlasti zmanjševanje trgovinskega primanjkljaja, so nam sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

 

 

Trgovinski primanjkljaj trd oreh

Kako zahtevna naloga čaka ministričino ekipo, ki se ji na diplomatski strani pridružujeta tudi Slobodan Šešum, generalni direktor za gospodarsko in javno diplomacijo ter Urška Potočnik, ki v kabinetu ministrice pokriva področje gospodarske diplomacije, zadostuje že bežen pogled širšega evropske okvira trgovine z Ljudsko republiko.

Tudi tam namreč zeva kar dobrih 290 milijard evrov velika luknja primanjkljaja trgovine v blagu, ki je v zadnjih desetih letih z uvodnih 109 milijard nezadržno naraščala in predlani s 397 milijardami dosegla vrhunec. Cinično ali pač, toda v tem trenutku bi bilo bolj smotrno prav v tem podatku, ne pa v dobro znanih geopolitičnih pomislekih o ekspanziji kitajskih ozemeljskih teženj v regiji, iskati razloge za vse bolj klavrne politične odnose in trgovinsko vojno na relaciji Bruselj – Peking.

Če smo iskreni, imata slovenska diplomacija in gospodarska politika pri izvajanju zunanjepolitične strategije do Kitajske zato precej zožen manevrski prostor. Omenjene zaostritve so kulminirale v na septembrski strateški razpravi Evropskega sveta o odnosih EU s Kitajsko sprejetih usmeritvah, ki so jim primorani slediti tudi v Mladiki.   

Kvadratura kroga kitajskih prekomernih kapacitet

Zato vprašanje, kaj lahko pri tem stori Slovenija, nima enostavnega odgovora. V resnici namreč bore malo, pa ne toliko zaradi omejitev gospodarske diplomacije, na račun katere je za naš medij v preteklosti nemalo kritičnih besed izrekel tudi bivši diplomat in izvrsten poznavalec posovjetskega prostora Denis Mancevič, ampak tudi zaradi uresničevanja planske razvojne strategije druge gospodarske sile sveta.

Implementacija predhodne večletne industrijske politike, v kateri je bila opredeljena krepitev industrijskih kapacitet, s katerimi se Kitajska poskuša uveljaviti kot razvita industrijska velesila po vzoru Nemčije, prav zdaj povzroča znatne prekomerne kapacitete. Glavni izvozni cilji produktov zelenega prehoda, ki jih masovno producirajo kitajske družbe, pa romajo prav na trge EU.

 

Zato na pristojnem ministrstvu glede razvoja trgovinskih odnosov s Kitajsko poudarjajo, da morata imeti industrija EU in posledično tudi slovenska industrija "enake konkurenčne pogoje kot kitajska". Nekaj, kar evropska komisija skuša doseči preko protisubvencijske preiskave zoper kitajsko avtomobilsko industrijo, izsledke katere na MZEZ pričakujejo "v naslednjih mesecih".

Pristojno ministrstvo na naše poizvedbe, kako zaskrbljena je Slovenija glede državnih podpor kitajskim podjetjem, ki na izvoznih trgih povzročajo neravnovesja in iritirajo tako Bruselj kot tudi Washington, odgovarja, da država podpira "preudarno uporabo ukrepov trgovinske zaščite, kot so protisubvencijski ukrepi".

Kdo od gospodarstvenikov roma na Kitajsko?

Kakor so nam pojasnili na MZEZ, si bo delegacija poleg "doseganja boljše uravnoteženosti v trgovinski menjavi" prizadevala tudi za boljši dostop slovenskih družb do kitajskega trga "za specifične slovenske proizvode".

Med družbami, ki so se udeležila obiska, so med drugim farmacevt Krka, tehnološko podjetje Cosylab, Domel, Hidria, Pipistrel, Elpahe, Elan, Hidria in vinarji Goriška brda ter Vina Koper. Podpis meddržavnih pogodb o gospodarskem sodelovanji sicer po trditvah ministrstva ni predviden, bo pa v okviru obiska predvidoma podpisan zaključni protokol 14. zasedanja Skupne slovensko-kitajske komisije za gospodarsko sodelovanje, ki je potekala konec lanskega oktobra v Ljubljani.

Bodo pa med Pošto Slovenije in Pošto Kitajske, Cosylabom in kitajskim New Journey Proton medical technology, Dormeom in tamkajšnjim podjetjem Healthcare ter Micropis in Shanghai Homing Swallow Health Tech Group podpisani poslovni sporazumi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar