Podrobnosti subvencioniranega razpisa za e-kolesa naj bi bile znane aprila. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da s subvencijami zaokrožujejo celoto, od novih kolesarskih stez do gradnje parkirišč za kolesa na železniških postajah in postajališčih. Ekonomisti pa so do novih subvencij izjemno kritični in pravijo, da so te popolnoma nesmiselne.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), kjer pripravljajo vse podrobnosti, razpis pa bo izvedel Borzen, pravijo, da s subvencioniranjem e-koles praktično nadaljujejo razvoj kolesarstva.
"Slovenija je v zadnjih sedmih letih sofinancirala gradnjo 500 kilometrov ločenih kolesarskih povezav, ki so del mestnih omrežij oziroma povezujejo mesta z zalednimi naselji. Prav tako sofinancira gradnjo parkirišč za kolesa na železniških postajah in postajališčih. S subvencioniranjem nakupa električnih koles želimo spodbuditi spremembo potovalnih navad na dnevnih poteh, predvsem na razdaljah, kjer je električno kolo učinkovita alternativa avtomobilu," pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer.
Preberi še
Sončne elektrarne: Zeleni prehod je ukradel posel
Razpis za subvencioniranje sončnih elektrarn, ki so ga z Eko sklada prenesli na družbo Borzen, bo predvidoma objavljen konec meseca.
05.03.2024
Kar 90-odstotni upad vlog za postavitev sončnih elektrarn. Prihaja novi net metering?
Po preteku sistema neto meritev povpraševanja po sončnih elektrarnah letos skorajda ni več.
15.02.2024
Elektrika: Cena na borzi pada, položnice še vedno visoke. Zakaj?
Cena električne energije na borzi pada in je že na občutno nižjih ravneh kot pred rusko invazijo na Ukrajino, ko se je močno podražila. A cene elektrike za gospodinjstva so od teh še vedno bistveno višje.
27.02.2024
Vrednost bitcoina presegla rekordnih 69 tisoč dolarjev
Pred šele dobrim tednom dni je najbolj znana kriptovaluta presegla mejo 60 tisoč dolarjev.
05.03.2024
Večji del krajših voženj bi lahko opravili s kolesom
Kot dodajajo, je prednost e-koles velika in da izkušnje iz nekaterih drugih držav, kjer so subvencionirali nakupe e-koles, kažejo pozitivne rezultate. "Spodbude za nakup električnih koles bi lahko pripomogle k temu, da se večji del krajših voženj opravi s kolesom. Nesprejemljivo je, da se v državi 87 odstotkov voženj na delo opravi z osebnim vozilom, prav tako pa tudi polovica vseh voženj, krajših od dveh kilometrov," pravijo na ministrstvu.
Ekonomisti: Ukrep je nesmiseln
"Ne vidim smisla v subvencioniranju e-koles. Popolnoma nepotreben ukrep. Hkrati odvrača od zdravega načina življenja, ki ga simbolizira kolesarjenje," je bil kratek ekonomist Jože P. Damijan. Njegov kolega Matej Lahovnik takšne subvencije prav tako opredeljuje kot nepotrebne. "Skregana je z zdravo logiko tudi zato, ker spodbuja porabo električne energije, namesto da bi jo zmanjševali. Če že razmišljajo o subvencijah, ne razumem, zakaj ne subvencionirajo vseh koles, tudi tistih brez baterije," je kritičen Lahovnik. Ob tem pa dodaja: "Največjo korist od subvencij za e-kolesa bodo imeli le trgovci in prodajalci."
"Imamo težave z debelostjo, mi pa subvencioniramo e-kolesa!"
Lahovnik meni, da je takšno subvencioniranje vprašljivo tudi z vidika, da se financira iz podnebnega sklada, ki ga polnimo vsi državljani prek višjih položnic. "Vlada državljanom dejansko sporoča, da je koristnejša poraba elektrike od porabe kalorij. Po eni strani govorimo, da imamo težavo z debelimi generacijami, hkrati pa subvencioniramo električna kolesa. Učinek bo ravno nasproten od želenega. Je popolna neumnost!"
Ministrstvo: Omogočamo nakup manj premožnim. Lahovnik: To ne drži
Na ministrstvu med drugim pravijo, da nova električna kolesa stanejo manj kot staro osebno vozilo z motorjem na notranje zgorevanje, predvsem pa so e-kolesa cenejša za vzdrževanje, odpade tudi strošek zavarovanja. "S subvencijami omogočamo nakup e-koles tudi manj premožnim in hkrati znižujemo obremenitev gospodinjstev s stroški za mobilnost."
Lahovnik se s tem razlogom ne strinja. "Je pa jasno, da so električna kolesa draga in da jih bodo kupovali premožnejši. Tukaj pa pridemo do paradoksa. Prihaja celo do socialnega transferja v obratni smeri, kot smo ga vajeni, in sicer od socialno šibkejših k socialno premožnejšim," poudarja Lahovnik.
Rast trga e-koles več kot osemodstotna
Po podatkih Research And Markets je svetovni trg e-koles v letu 2023 presegel 48 milijard evrov, leta 2028 pa naj bi obsegal že 71 milijard evrov. Povprečna letna rast trga e-koles naj bi bila v tem obdobju dobrih osem odstotkov. Azijsko-pacifiška regija bo tudi v prihodnjih petih letih ostala vodilna regija na globalnem trgu e-koles, prevladuje pa Kitajska, kjer so leta 2022 izdelali kar 20 milijonov tovrstnih koles. Drugi največji regijski trg je Evropa, kjer največ e-koles pokupijo Nemci. V Nemčiji so leta 2022 prodali za več kot 2,2 milijona e-koles. Razcvet trga e-koles v Nemčiji pa ni pomembno povečal skupnega števila prodanih koles, je pa višja povprečna cena e-koles povečala prihodke nemškega trga koles, ki so se v zadnjem desetletju več kot potrojili in so leta 2022 obsegali 7,4 milijarde evrov.