Zmanjšanje ''doline smrti'' med raziskovalci in podjetji

Odprtje novega 36 milijonov evrov vrednega Biotehnološkega stičišča Nacionalnega Inštituta za biologijo v Ljubljani pomeni začetek nove dobe znanstvenega odkrivanja, inovacij in sodelovanja s podjetji, smo slišali na včerajšnji otvoritveni slovesnosti. Stičišče bo namreč omogočilo boljše pogoje za raziskovanje.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejala dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, jim stičišče daje nov zagon pri delu. Na 7.300 kvadratnih metrih je namreč nameščena moderna visokotehnološka oprema, ''s katero lahko zelo uspešno raziskujemo in privabljamo slovenske strokovnjake iz raziskovalne sfere, gospodarstva, tudi tujce''.

STA

Na inštitutu sodelujejo s podjetji z različnih področij, s farmacevtskimi, biotehnološkimi, okoljskimi, z logističnimi podjetji. Med njimi so Luka Koper, Lek oziroma Sandoz, Novartis, BIA Separations in številna druga podjetja.

Pri farmacevtskih proizvodih analizirajo toksičnost proizvodov, pomagajo pri razvoju celičnih linij. V primeru Luke Koper analizirajo tovor, na primer krompir, ki prihaja iz Egipta in je namenjen tako slovenskemu kot evropskemu trgu. ''Kontroliramo prisotnost karantenskih bolezni, vstop takih bolezni bi zelo otežil pridelavo krompirja v Evropi,'' pojasnjuje Ravnikar.

Veliko aktivnosti je tudi pri razvijanju novih rastlin. Zaradi sprememb, ''tako podnebnih kakor vdora novih bolezni, nove sorte, ki jih uporabljamo za kmetijstvo, ne morejo dohajati vseh sprememb s klasičnim žlahtnjenjem,'' pravi direktorica inštituta. Zato se ukvarjajo s prepoznavanjem genov v rastlinah, ki povzročijo odpornost na sušo, poplave, škodljivce.

Podjetniška dejavnost inštituta

Ustanovili so tudi dve spin-out podjetji. BioSistemika po besedah sogovornice povezuje ''molekularno biologijo z računalništvom in rešuje različne digitalne zagate, tudi pri novih aparaturah, ki se uporabljajo v molekularno-bioloških laboratorijih''. Je zelo uspešno podjetje, skoraj stoodstoten izvoznik.

Drugo podjetje, Niba Labs, se ukvarja s karakterizacijo virusov, ki se uporabljajo za gensko zdravljenje. ''Tu smo odprli zelo širok trg in delali z več kot 12 podjetji, ne le v Sloveniji, predvsem tudi v tujini,'' razlaga Ravnikar.

Trenutno razmišljajo o komercializaciji dveh produktov. Prvi je aparatura za čiščenje in ponovno uporabo odpadne vode za namakanje za namakanje, ki so jo razvili skupaj z Institutom Jožef Stefan in Fakulteto za strojništvo.

Drugi takšen projekt pa je krompir, odporen na koloradskega hrošča. Proizvedli so ga ''z novimi tehnologijami in mislimo, da je pred njim velika prihodnost,'' se upravičeno pohvali Ravnikar. V tem primeru je šlo za sodelovanje z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Kmetijskim inštitutom.

Kot pravi sogovornica, v Sloveniji še obstaja ''dolina smrti med raziskovalnimi dosežki in njihovo uporabo''. Podjetja namreč niso pripravljena plačati predhodnega razvoja, razen v delu, ki je za njih neposredno uporaben. Zato se veselijo preboja, ki ga prinašajo dodatna sredstva za raziskave in razvoj v povezavi z novo odprtim stičiščem.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar