Gospodinjstva več varčujejo in trošijo, podjetja manj investirajo

Slovenci so eden najbolj varčnih narodov v Evropski uniji (EU). Po podatkih evropskega statističnega urada se po privarčevanem razpoložljivem dohodku uvrščamo na osmo mesto v EU.

Trendu varčevanja še ni konec – bruto razpoložljivi dohodek slovenskih gospodinjstev je tako v primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta nominalno narastel za 10,4 odstotka. K rasti so največ prispevala sredstva za zaposlene oziroma dohodki iz dela. Ti so se v primerjavi s tretjim četrtletjem lani povečala za 11,7 odstotka oziroma za 849 milijonov evrov, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs). V primerjavi z istim obdobjem lani pa se je stopnja varčevanja gospodinjstev zvišala za 2,6 odstotne točke in je bila devetodstotna.

Iz grafa je razvidno, da bruto stopnja varčevanja gospodinjstev narašča vsako prvo četrtletje leta in vrh doseže v drugem četrtletju. Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa je kljub večletnemu trendu rasti v tretjem četrtletju 2023 upadel.

Medtem se je povečala v opazovanem obodbju tudi potrošnja gospodinjstev, in sicer za 7,6 odstotka, kar je za 620 milijonov evrov.

Ohlajanje investicijskih aktivnosti

Znižala se je stopnja investiranja podjetij, ki je bila za 2,9 odstotne točke nižja kot v tretjem četrtletju lani in je znašala 21,1 odstotka.

Na drugi strani pa je stopnja dobičkov podjetij bila 35,7-odstotna oziroma za 2,1 odstotne točke nižja kot v enakem obdobju lani.

Plače in socialni prispevki, ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, pa so se v opazovanem obdobju zvišali za 11,2 odstotka. 

Državni primanjkljaj raste

"V primerjavi s 3. četrtletjem lani se je primanjkljaj države povečal za 235 milijonov evrov ali za 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Kljub povečanju pa je ostal nižji kot v prvih dveh četrtletjih letos," so sporočili iz Sursa. Izdatki države so se v zadnjem letu povečali za 12,2 odstotka (za 798 milijonov evrov), medtem ko so se prihodki države povečali za 8,8 odstotka (563 milijonov evrov).

Iz vrst ekonomistov se te dni na vlado vrstijo kritike, ki ji očitajo pretirano proračunsko porabo, na drugi strani pa preveliko obdavčevanje gospodarstva. Zaradi poplav bo proračunski primanjkljaj tudi prihodnje leto predvidoma nad tremi odstotki. Fiskalni svet opozarja zato, da je proračunsko načrtovanje nerealistično.

Povečal se je presežek blagovne menjave s tujino

Podobno kot v prvih dveh četrtletjih letos je tudi v tretjem četrtletju slovenska blagovna menjava bila presežna in je znašala 698 milijonov evrov ali 4,3 odstotka bruto domačega proizvoda.

V tretjem četrtletju sta se zmanjšala tako izvoz kot uvoz blaga in storitev – najizrazitejši upad je bil zabeležen pri vrednosti uvoza blaga, ki je po podatkih Sursa upadla za 1,83 milijarde evrov. Uvoz storitev se je medtem povečal za osem milijonov evrov. Pri izvozu sta upadla tako izvoz blaga (za 1,34 milijarde evrov) kot storitev (za 30 milijonov evrov).

Vzrok za upad izvoza je recesijsko okolje EU, ki je glavni izvozni partner Slovenije. Italijansko in nemško gospodarstvo se upočasnjujeta in sta v zadnjih dveh četrtletjih stagnirala, medtem ko je Avstrija uradno v tehnični recesiji. Te tri države predstavljajo tretjino slovenskega izvoza, ki posledično upada.

Saldo blaga in storitev je bil v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 445 milijonov evrov in je znašal 1,15 milijarde evrov ali 7,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar