Japonski premier si s 113 milijardami dolarjev spodbud rešuje kožo

Japonski premier Fumio Kishida poskuša z obsežnim vladnim paketom spodbud razbremeniti japonsko gospodarstvo in obenem rešiti premierski položaj. Predsednik vlade je namreč danes napovedal 113 milijard dolarjev vreden načrt spodbud, ki temelji na znižanju davkov in denarni pomoči, s čimer namerava zajeziti naraščajočo inflacijo in obrniti negativni trend v javnomnenjskih anketah.

Njegovi vladi namreč v zadnjem času tamkajšnja javnost izreka eno nezaupnico za drugo, zaradi česar je podpora vladi med Japonci na rekordno nizki ravni. Glede na anketo, ki jo je ta teden izvedel časnik Nikkei, je odobravanje njegove administracije padlo na 33 odstotkov, kar je najmanj od začetka delovanja Kishidove vlade oktobra 2021, navaja FT.

Prav tako se anketiranci v kar 65 odstotkih ne strinjajo z napovedanim paketom državnih spodbud v višini 113 milijard dolarjev oziroma 17 milijard jenov, od katerih bo 13 milijard financiranih z izrednim povečanjem državnega proračuna.

 

 

'Gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo'

Čeprav je premier donedavna užival znatno večje zaupanje Japoncev, ki so mu priznavali predvsem vešče sukanje na mednarodnem parketu, zanje zelo neobičajno pa so pozdravili tudi največje povečanje državnega obrambnega proračuna doslej, je z njegovo gospodarsko politiko drugače.

Medtem ko je vešče izkoristil rusko invazijo na Ukrajino in po desetletjih pacifistično usmerjeno Japonsko popeljal na pot krepitve varnosti, posrečil pa se mu je tudi veliki met zgodovinskega zbližanja z Južno Korejo, se vendarle ne zmore spoprijeti z Ahilovo tetivo države vzhajajočega sonca – gospodarstvom.

Bloomberg namreč poroča, da inflacija (ta se giblje okoli treh odstotkov) v državi še naprej presega rast japonskih plač. Sveženj omenjenih finančnih ukrepov je poleg ohlapne monetarne politike uperjen prav v blaženje učinka draginje na gospodarstvo in gospodinjstva. Ta naj bi namreč podjetja spodbudil k zviševanju plač, sočasno pa naj bi učinkoval tudi na porast domačih naložb in notranjega povpraševanja.

Vlada je v paket vključila tudi všečna ukrepa začasnega znižanja dohodnine, pomoč za gospodinjstva z nizkimi dohodki pa podaljšanje subvencij za izravnavo naraščajočih cen nafte in električne energije.

"Pod geslom Gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo bom dal prednost prav temu pred vsem drugim," je v svojem političnem govoru minuli teden napovedal premier. "Najprej bomo ljudem na pošten in primeren način vrnili del povečanih davčnih prihodkov."

Obrat v japonski monetarni politiki

Vendar naloga ne bo lahka, saj všečno zveneči in finančno izdatno podkrepljeni ukrepi očitno nimajo želenega učinka na podporo njegovi vladi, ki je v opaznem trendu upadanja. Razlog za to je velik pritisk naraščanja inflacije na gospodinjstva, k temu pa velja prišteti še šibek jen v razmerju do ameriškega dolarja.

Zaradi nizke vrednosti nacionalne valute, ki v takšne globine ni zgrmela že vsaj nekaj desetletij, rastejo tudi uvozni stroški, ki šibijo pripravljenost podjetij tega izvozno usmerjenega gospodarstva za dvig prihodkov zaposlenih.

Poleg tega novi gospodarski ukrepi prihajajo le nekaj dni zatem, ko je japonska centralna banka sprejela odločitev za končanje sedem let trajajoče politike omejevanja dolgoročnih obrestnih mer, s čimer je ta nakazala na postopno odpravljanje doslej ohlapne monetarne politike.

Zaradi omenjenega so Japonci v precep znova vzeli Kishidove nedavne poteze, ki so jih še do pred nedavnim podpirali. Nižje plače (realne plače upadajo že poldrugo leto) in višji davki so vseeno večja skrb od pretnje ekspanzionistične in šovinistične Kitajske, zaradi katere se Japonska oborožuje kot že dolgo ne, hkrati pa je tudi eden glavnih razlogov, da sta lahko Japonska in Južna Koreja premostili svoje zgodovinske razprtije.

Časnik Financial Times navaja, da naj bi po podatkih raziskovalnega inštituta Nomura začasna znižanja davkov in druge ugodnosti, ki jih prinaša vladni program spodbud, na letni ravni povečala japonski BDP le za 0,2 odstotka. Podobni ukrepi v preteklosti niso uspeli spodbuditi znatne potrošnje, saj so Japonci eden najvarčnejših narodov, ki dodaten denar običajno preusmerijo na varčevalne račune, ne pa v potrošnjo.

Kakor da neugodni gospodarski kazalniki ne bi bili dovolj, se je nad Kishido in njegovo družino zgrinjajo tudi temni oblaki očitkov o neprimernem obnašanju. Njegov sin Shotaro, ki je kot svetovalec zaposlen v očetovem kabinetu, naj bi si namreč v vladnih prostorih ob koncu lanskega leta privoščil divjo zabavo.  

Zaradi naštetega analitiki Kishidi očitajo, da je  zamudil enkratno priložnost za okrepitev vlade z razpisom predčasnih volitev. Te, pravijo poznavalci, bi moral predsednik vlade napovedati takoj po majskem uspešnem gostovanju na vrhu G7, ki se ga je udeležil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Od takrat namreč njegovo vlado pretresajo škandali, očitki o neučinkovitem upravljanju, čezmernem kopičenju že tako visokega državnega dolga, ki so se jim nazadnje pridružili še rekordno nizka podpora zaradi sicer všečnih, a kot kaže neučinkovitih ukrepov gospodarske politike.