.webp){kind=icon}
Po mnenju vlagateljev in vlad je oblikovanje lokalnih podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, geopolitična nujnost.
Evropa je do zdaj le od strani opazovala razvoj sodobne internetne ekonomije in gledala, kako Silicijeva dolina in Kitajska gradita največja podjetja za potrošniško tehnologijo in tehnologijo v oblaku. Ker se krepi soglasje, da je umetna inteligenca (UI) naslednja prelomna točka tehnologije, se evropski poslovneži in javni uradniki bojijo, da se bo zgodovina ponovila s potencialno katastrofalnimi strateškimi in gospodarskimi posledicami. "Če imajo vaši konkurenti elektriko, si ne želite, da vam ostane le oljna svetilka," pravi Cédric O, nekdanji francoski minister za digitalne tehnologije.
Eno od podjetij, v katere zaskrbljeni evropski vlagatelji investirajo, je nemški startup Aleph Alpha s sedežem v Heidelbergu, ki razvija velike jezikovne modele, podobne modelom OpenAI proizvajalca ChatGPT. Ko je Lakestar Advisors, podjetje tveganega kapitala s pisarnami v Berlinu, Londonu in Zürichu, leta 2021 podprlo Aleph Alpho, je ob tem navedlo željo po vlaganju v "evropsko digitalno suverenost".
Navdušenci nad Aleph Alpho so projekt začeli označevati kot evropski odgovor na OpenAI, a je bila trditev na trhlih temeljih, saj je junija trojica pariških raziskovalcev zbrala 105 milijonov evrov (115 milijonov dolarjev) za financiranje lastnega startupa Mistral AI. To podjetje, ki se je prej imenovalo EuroAI, je prav tako načrtovalo izdelavo osnovnih generativnih modelov umetne inteligence. V predstavitvah vlagateljem je Mistral opozoril na "veliko geopolitično vprašanje", da Evropa ni ustvarila resnega tekmeca na področju UI.
Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko
Rivalstvo med zagonskimi podjetji kaže na šibkost Evrope v novi tekmi tehnološkega oboroževanja. Medtem ko Aleph Alpha in Mistral še iščeta svojo pot razvoja, velika tehnološka podjetja v ZDA in na Kitajskem že leta razvijajo lastne tehnologije. "Evropa," pravi Jonas Andrulis, glavni izvršni direktor Aleph Alphe,"je daleč na tretjem mestu."
Jonas Andrulis, ustanovitelj in izvršni direktor Aleph Alpha v Heidelbergu, Nemčija
Arne Piepke za Bloomberg Businessweek Adria
Izvršni direktor Mistrala Arthur Mensch pa namerava do konca leta zaposliti kup inženirjev in predstaviti prve jezikovne modele v začetku prihodnjega leta. Čeprav je podjetje zbralo velik znesek po merilih evropske tehnološke industrije, več kot 10 milijard dolarjev vrednemu OpenAI ne sega niti do gležnjev. Po besedah Menscha bodo morali zbrati več sredstev. Aleph Alpha, ki ima stranke večinoma v Nemčiji, se z vlagatelji dogovarja za več denarja, vendar bo Andrulis komentiral le 28 milijonov evrov, ki jih ima na banki. "To je dovolj za plačilo enega Microsoftovega mesečnega računa za elektriko," pravi.
Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko pri razvoju orodij umetne inteligence, kar skrbi evropske voditelje. Startupi izkoriščajo priložnost, da izkoristijo FOMO (strah pred zamujenim) na stari celini.
Slišati je različne razlage, zakaj Evropi ni uspelo izkoristiti internetnega razvoja. Ker je stara celina sestavljena iz številnih nacionalnih gospodarstev z različnimi kulturami in jeziki, podjetja nimajo dostopa do velikih enojezičnih trgov, kot ga imajo podjetja v ZDA in na Kitajskem. Evropske finančne industrije po zneskih kapitala, ki ga namenja zagonskim podjetjem, niti približno ni mogoče primerjati z ameriško industrijo tveganega kapitala.
Regulacija, regulacija, regulacija
Najopaznejše evropske novosti v moderni internetni dobi so evropska pravila, ki urejajo delovanje zasebnih podjetij. Evropska unija se je predstavila kot izrazita alternativa temu, kar je v očeh številnih Evropejcev zloglasna ameriška svoboda, ko gre za digitalno zasebnost, avtorske pravice, protimonopolno regulativo in uporabo podatkov. Evropa naj bi prihodnje leto uvedla nekaj najstrožjih pravil za nadzor umetne inteligence, kar pa bi jo lahko oviralo pri razvoju v prihajajoči dobi umetne inteligence. Volker Wissing, nemški minister za digitalne zadeve, je sicer naklonjen strožjim pravilom in ohranjanju evropskih vrednot, a meni, da bi lahko razvoj UI na stari celini dodatno zavirala predvsem regulacija.
Kdor želi dokaze, da evropski zakonodajni pristop škodi razvoju, lahko pogleda nedavne primere ameriških tehnoloških podjetij, ki nekaterih svojih storitev ne ponudijo evropskemu trgu ali pa namigujejo, da bi to lahko naredila v prihodnosti. Meta Platforms je napovedala, da bo minilo več mesecev, preden bodo svojo novo storitev Threads predstavili tudi v EU, prav zaradi pomislekov glede skladnosti z zakoni o zasebnosti. Izvršni direktor OpenAI Sam Altman je maja dejal, da njegovo podjetje morda ne bo delovalo v Evropi, če bo presodilo, da ne more izpolnjevati pravil EU, čeprav je pozneje poskušal omiliti svoje besede. Kljub temu je OpenAI svoj evropski sedež odprl v Londonu, ki ni več del EU.
Bolj optimističen pogled pa je, da evropske omejitve glede tehnološkega razvoja ustvarjajo priložnost za podjetja, ki so se že prilagodila evropskim zahtevam v zvezi z zasebnostjo. Tako Aleph Alpha kot Mistral obljubljata, da bosta ponudila jezikovne modele, ki bodo v skladu z evropskimi standardi zasebnosti, in strankam omogočila popoln nadzor nad njihovimi podatki. "Sicer produkt ne bo dobil zagona," meni Thomas Preuss, poslovodni partner nemškega investicijskega podjetja DTCP Management.
Bojazen evropskih podjetij in bank
Številne evropske korporacije se že obotavljajo pri odločitvi o pošiljanju svoje intelektualne lastnine čez Atlantik za izdelavo chatbota (klepetalnega robota) ali drugega generativnega orodja UI, pojasnjuje Stephen Nundy, vlagatelj pri Lakestarju. Ti pomisleki bi lahko spodbudili podjetja, ki že uporabljajo Microsoft Excel ali spletne storitve Amazon, da poiščejo alternative, ko se odločajo za nove izdelke UI, zlasti v zelo reguliranih panogah. "Koliko evropskih bank uporablja OpenAI?" se sprašuje Nundy. "Nobena. Skrbi jih pošiljanje podatkov ameriškemu jezikovnemu modelu, ki ga ne morejo nadzorovati."
Andrulis pravi, da večina njihovih strank neomajno vztraja pri tem, da se njihovi podatki obdelujejo in hranijo na njihovih lastnih strežnikih. Spomni se sporočila stranke iz bančništva: "Če bomo zaznali, da katera koli vaša programska oprema sporoča omrežno lokacijo, uporabniško ime ali druge podobne podatke, ste v težavah." Andrulis ni želel razkriti imena banke. Enainštiridesetletni izvršni direktor, nekdanji vodja raziskav za umetno inteligenco pri Applu, pravi, da so med strankami njegovega podjetja tudi nemški organi pregona. Kot je še dejal, si bodo njihove stranke lahko prilagodile orodja UI tako, da bodo ustrezala njihovim potrebam. Lahko bodo denimo izbrale ponudnike oblačnih storitev ali izdelovalce čipov, če se bodo izkazali za primernejše.
Mistralovo prodajno sporočilo je podobno. Pravi, da v nasprotju z OpenAI načrtuje uporabo odprtokodne programske opreme (to je sicer bolj v skladu z Meto, še enim velikim ameriškim igralcem na področju UI). To bi lahko pomagalo evropskim korporacijam, da se bodo počutile bolj suverene pri uporabi umetne inteligence, ob tem pa jih ne bi bilo strah, da bodo zaostale. "Evropska podjetja se najbolj bojijo, da ne bi dobila dostopa do tako pomembne tehnologije," razlaga Mensch.
Opredelitev tega, kaj je evropski laboratorij, je lahko zamegljena. Najvidnejša operacija UI v regiji je verjetno DeepMind, laboratorij za umetno inteligenco s sedežem v Veliki Britaniji, ki je v lasti Alphabeta, Mistral pa ima nekaj ameriških vlagateljev. Nekdaj zaposleni v evropski tehnološki industriji to razlikovanje obravnavajo skoraj kot stanje duha. Preuss naložbo DTCP v Cohere s sedežem v Torontu ocenjuje kot stavo na Evropo. Pravi, da približno petina osebja te družbe živi v Evropi in da se kanadsko zagonsko podjetje posveča doseganju skladnosti in standardov varnosti podatkov. "Cohere je evropsko podjetje s sedežem v Kanadi," pojasnjuje Preuss. "Tako to vidimo mi."
Nekateri Evropejci umetno inteligenco že enačijo z OpenAI. Eléonore Crespo, izvršna direktorica Pigmenta, francoskega ponudnika poslovne programske opreme, ki razvija funkcijo UI z uporabo storitve OpenAI, pravi, da bi bile njene stranke pripravljene sodelovati z evropsko alternativo. "Ampak nimajo časa čakati," sklene.
Prevedla Pia Bedene – Bloomberg Adria.
