Ministrstvo za infrastrukturo je v času, ko na slovenskih avtocestah tudi po koncu poletne turistične sezone še vedno lahko vsak dan spremljamo večkilometrske zastoje, sklenilo odpreti in spremeniti veljavni zakon o cestninjenju. Ta prinaša številne pomembne novosti, med drugim dnevne vinjete za osebna vozila, s prenosom evropskih direktiv v slovenski pravni red pa bo cestnina za tovorni promet v večji meri odvisna od izpolnjevanja ekoloških standardov.
Temu avtoprevozniki ne nasprotujejo, saj se strinjajo, da je zeleni prehod pomemben. Nasprotujejo pa členu, ki govori o uvedbi nove pristojbine na zastoje.
Dobički regijskih bank letijo v nebo, a prihodnje leto streznitev
Če velja, da je vsaka stvar za nekaj dobra, čeravno tudi slaba, potem to velja za poslovanje bank v letošnjem okolju visokih obrestnih mer. Dobički bank se namreč leta 2023 močno povečujejo, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Pri tem je pomembno, da trend rasti ni omejen le na regijo Adria, ampak je to mogoče opaziti po vsem svetu.
Preberi še
Vsaka ura v gneči prevoznike stane 120 evrov
Vse pogostejše gneče na slovenskih avtocestah povzročajo gospodarsko škodo.
14.07.2023
Avtoprevozniki na nogah: Vse stoji, prihaja pa davek na zastoje
Med avtoprevozniki vre, saj so prepričani, da ni prav, da bi morali nove dajatve plačati tisti, ki že imajo poslovno škodo zaradi zastojev.
03.10.2023
Solastništvo zaposlenih: Kako bo vlada regulirala 'srebrni cunami'
Podrobnosti obeh zakonov bodo znane danes zvečer.
03.10.2023
Prvi obrisi dveh zakonov o nagrajevanju delavcev – kdaj bosta zaživela?
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu: 'Ta vlada časovnic več ne postavlja.'
04.10.2023
Temačni september: Ali mit o najslabšem mesecu za borze še drži?
Finančniki priznavajo, da 'učinek septembra' obstaja. Drugače pa je z odgovorom, ali je mogoče to 'pravilo', da cene delnic septembra padejo, vgraditi v trgovalne strategije.
02.10.2023
Evropska emisijska banka ECB je pred nedavnim začela udejanjati dobro znano strategijo večletnega kvantitativnega zategovanja, čigar namera je zmanjševanje presežne likvidnosti, ki se je v sistemu nabirala v času zgodovinsko nizke cene denarja oziroma obrestnih mer. Cilj ECB je spraviti likvidnost na predpandemično raven dveh trilijonov evrov, pri čemer analitiki opozarjajo, da tega evropski bankirji sicer niso uradno povedali, vendar je to "zelo verjetno njihov cilj".
CELOTNO ANALIZO PREBERITE NA BLOOMBERG ADRIA INSIGHT.
Temačni september: Ali mit o najslabšem mesecu za borze še drži?
Septembrski učinek (September Effect) je tako imenovana tržna anomalija, ki pravi, da je september zgodovinsko gledano statistično značilno slab mesec na borzi. Za anomalijo velja zato, ker zanika predpostavko učinkovitih trgov, po kateri so vse informacije, s katerimi razpolagajo vlagatelji, že vgrajene v cene delnic.
Simon Skubin, upravljalec premoženja pri Optimtraderju, pravi, da sam ne gleda na septembrski učinek pri postavljanju novih pozicij. "Iz investitorskega vidika je to večinoma nakupna priložnost, če imaš prosta sredstva," odgovarja Skubin.
Po zgodovinskih podatkih so od leta 1928 ameriške naložbe septembra izgubile približno odstotek svoje vrednosti. "Glede na analizirano obdobje obstaja statistični primer za septembrski učinek, vendar je večina teorije anekdotična. V zadnjih letih je bila mediana donosa za september dejansko pozitivna," fenomen pojasnjuje spletna stran Investopedia.
Solastništvo zaposlenih: Kako bo vlada regulirala 'srebrni cunami'
Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bi lahko spodbudila in regulirala razvoj solastništva zaposlenih, pravijo na Inštitutu za ekonomsko demokracijo (IED), ki odgovornim ministrstvom v sklopu delovne skupine podaja strokovne predloge. "V naslednjih letih se bo zgodil drugi največji prenos premoženja v zgodovini samostojne države, tako imenovani srebrni cunami," poudarjajo.
Pri tem bo ključna zakonska podlaga, ki jo pripravljata dve ministrstvi – za gospodarstvo in solidarno prihodnost.