Avtoprevozniki na nogah: Vse stoji, prihaja pa davek na zastoje

Ministrstvo za infrastrukturo je v času, ko na slovenskih avtocestah tudi po koncu poletne turistične sezone še vedno lahko vsak dan spremljamo večkilometrske zastoje, sklenilo odpreti in spremeniti veljavni zakon o cestninjenju. Ta prinaša številne pomembne novosti, med drugim dnevne vinjete za osebna vozila, s prenosom evropskih direktiv v slovenski pravni red pa bo cestnina za tovorni promet v večji meri odvisna od izpolnjevanja ekoloških standardov.

Temu avtoprevozniki ne nasprotujejo, saj se strinjajo, da je zeleni prehod pomemben. Nasprotujejo pa členu, ki govori o uvedbi nove pristojbine na zastoje.

S pristojbino nad zastoje?

V osnutku sprememb zakona, ki bo še teden v medresorskem usklajevanju, je novost, ki dviguje veliko prahu. Gre za uvedbo tako imenovane pristojbine za zastoje, ki bi ji Dars lahko zaračunal za stroške, ki jih vozilo "povzroča drugim uporabnikom cest in posredno družbi". Kot navaja ministrstvo, bi se pristojbina zaračunavala v skladu z minimalnimi zahtevami evropske direktive na odseku avtocest, na odsekih, kjer so pogosti zastoji, in sicer v času, ko običajno nastajajo zastoji, torej med prometnimi konicami.

Če bo predlog sprejet, se bo dolžina odseka in obdobje zaračunavanja te pristojbine določila glede na izpostavljenost cestninske ceste in njene okolice zastojem. Dajatev bo prejel Dars in ga, kot navaja ministrstvo, namenil za ukrepe za odpravo zastojev in razvoj trajnostnega prevoza. "Prihodki iz pristojbine za zastoje ne smejo preseči stroškov zastojev, ki nastanejo na odsekih cestninskih cest, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje," še navaja predlog.

Ministrstvo bi z uvedbo dajatve avtoprevoznike "prisililo", da se na pot podajo takrat, ko je na cestah manj prometa. Še julija so sicer na Darsu ocenili, da nižja cestnina v nočnem času ne bi imela pomembnega vpliva na zmanjšanje zastojev na slovenskih avtocestah. Tovorna vozila po njihovih podatkih v prometnih konicah pomenijo približno 10 odstotkov vseh vozil na avtocestnem omrežju, gneča nastaja predvsem zaradi osebnih vozil, je takrat poročala STA.

Avtoprevozniki začudeni nad zanje nesmiselnim predlogom

Čeprav je predlog še v medresorskem usklajevanju, pa je dvignil veliko prahu med avtoprevozniki, ki poudarjajo, da na takšno dajatev za zastoje ne bodo pristali.

Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), je nad predlogom začuden. Zdi se mu nenavaden in nedopusten. Za Bloomberg Adria je ocenil, da to ni pravi način za reševanje nastalih težav na slovenskih avtocestah. Napoveduje, da slovenski transport takšnih dajatev "ne bo dopustil".

Večji poudarek na vplivu na okolje

Cestnina za tovorna vozila z največjo dovoljeno težo do 3,5 tone se bo po novem zaračunavala glede na čas uporabe avtocest, medtem ko se bo za težja še naprej zaračunavala glede na prevožene kilometre. A tudi pri tem se obetajo spremembe.

Višina cestnine za težja tovorna vozila se bo po novem zaradi prenosa evropskih direktiv v slovenski pravni red v večji meri zaračunavala glede na to, kako zeleno je tovorno vozilo. Določala se bo glede na emisijski razred CO2, emisijski razred vozila EURO ter glede na čas opravljanja prevoza (torej glede na dan, teden, leto, letni čas … ). Tovorna vozila bodo razdeljena v pet razredov, pri tem bodo v četrtem nizkoemisijska, v petem pa brezemisijska vozila, navaja osnutek sprememb zakona.

Za okolju najbolj prijazna vozila bo cestnina lahko za od 50 do 75 odstotkov nižja kot za tista v 'najslabšem' razredu. Za tiste prevoznike, ki imajo novejši vozni park, bi to lahko pomenilo manj stroškov, za tiste s starejšim pa več. Najugodneje bo za tiste, ki imajo električni vozni park, a v Sloveniji takšnih pravzaprav ni. Kot opozarja Pišek, v Sloveniji nimamo nobene javne polnilne infrastrukture za tovorna vozila na električni pogon.

STA

"O zelenem evropskem prehodu v Sloveniji na področju prometa ni ne duha ne sluha. Še tista evropska sredstva, ki pridejo, gredo v javno upravo, za nove table ob cestah," je kritičen Pišek.

Letos dražje vinjete, ne pa tudi cestnina

Cestnino glede na prevoženo razdaljo sicer določa vlada glede na predlog upravljalca cestninskih cest. Pri tem zakon navaja, da se višina vsako leto marca uskladi z indeksom cen rasti življenjskih potrebščin.

Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je nedavno v pogovoru za spletni portal N1 dejal, da je Slovenija glede na cestnino na kilometer v primerjavi s sosednjimi državami v zlati sredini. Meni, da je še manevrski prostor za dvig, a odvisno od tega, kaj želimo doseči. "Če želimo s cest umakniti vse tovornjake, potem cestnino podražimo za 500 odstotkov in jih ne bo več. Ampak tega si zaradi gospodarstva ne želimo. Če pa se spustimo na realna tla, bi bili zelo zadovoljni, če bi cestnino usklajevali z inflacijo, česar sicer nismo naredili že pet let," je pojasnil Hajdinjak.

Dars pristojnemu ministrstvu sicer vsako leto predlaga dvig cene vinjet in cestnin, vsaj za višino inflacije. Letos je ministrstvo pristalo na podražitev vinjet, ne pa tudi na tako imenovane infrastrukturne pristojbine za tovorna vozila.

Prihajajo dnevne vinjete?

Čeprav so na Darsu dolgo nasprotovali uvedbi dnevnih vinjet, osnutek zakona poleg letnih, polletnih, mesečnih in tedenskih vinjet zdaj uvaja tudi dnevno vinjeto. Ta je bila sicer predvsem želja tranzitnih turistov, ki so morali za nekaj ur uporabe slovenskih avtocest kupiti vsaj tedensko vinjeto. Cena dnevne elektronske vinjete je devet odstotkov cene letne elektronske vinjete (če bi jo uvedli letos, bi ta stala 7,8 evra).

A do možnosti nakupa dnevne vinjete bo preteklo še kar nekaj časa. Ministrstvo namreč predlaga, da bi se lahko začele uporabljati 25. marca 2030.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar