.webp){kind=icon}
Tudi danes so bile v ospredju novice o sanaciji škode in vladnih ukrepih. Med drugim je premier Robert Golob napovedal tudi, da bo 14. avgust dela prost dan, a je bila obljuba morda celo prehitra. Glede na to, da dela proste dni opredeljuje zakon o praznikih in dela prostih dnevih (ZPDPD), pravni strokovnjak Ivan Kranjec navaja, da lahko vlada samo poda predlog za razglasitev praznika, ki pa mora v naslednjem koraku skozi ustaljeno parlamentarno proceduro. Z vidika časovnice sprejemanja amandmaja zakona je vlada v hudi časovni stiski, meni Kranjec, ki dodaja, da ima ta do takrat dejansko le tri dni časa.
Prav tako je vlada med drugim predstavila tudi ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki jih na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sicer pozdravljajo, a so hkrati tudi kritični. Presenetilo jih je, da bo čakanje na delo sofinancirala samo do 80 odstotkov. "Sprejet je bil dogovor, da bi država podjetjem, ki bodo za dalj časa zaprta, ukrep sofinancirala 100-odstotno, za ostale, denimo njihove dobavitelje, bi bilo sofinanciranje v višini 80 odstotkov," so zapisali. Prav tako bo država sofinancirala sedemdnevni izredni dopust za vse prostovoljce, ki bodo pomagali na prizadetih območjih. Oba ukrepa sta bila sprejeta kot amandmaja.
Golob je danes tudi podrobneje pojasnil, kako si predstavlja poplavno obnovi, potem ko je že napovedal obsežne ukrepe in množično nadomestno gradnjo. Uvesti nameravajo princip nadomestne gradnje kot v času popotresne sanacije po potresih v nekdanji Jugoslaviji. Spremembe prostorskih načrtov, ki jih sprejemajo občine, zaradi zapletenih postopkov trajajo sedem let, kar je po Golobovih besedah nesprejemljivo. "Večina problemov, s katerimi se soočamo ob sanaciji, je odvisna od zakonodaje na lokalni ravni, ti procesi pa so najbolj dolgotrajni. To bomo poskusili uporabiti, da postopke radikalno skrajšamo, ne vemo pa, ali bomo uspešni," je po seji vlade povedal Golob. Do takrat vzpostavljajo centralni register praznih stanovanj in enotno najemno pogodbo, to bodo uredili v mesecu dni.
Vlada je medtem že nakazala 10 milijonov evrov humanitarnim organizacijam, ki bodo na ravni občin pomagale ljudem. Predvideni postopek dodeljevanja pomoči naj bi v praksi stekel ob prijavi nastale škode, ki naj bi jo prizadeti prijavili občinski upravi. Humanitarne organizacije bodo v naslednjem koraku vključene v ustrezne občinske komisije, ki bodo obravnavale te prijave in razporejale dodeljena sredstva. Za takšen sistem so se odločili tudi zato, da upravičencem ne bi bilo treba plačati davka na darilo, kot to predvideva zakon o dohodnini, je pojasnil premier.
Naravne nesreče so nevarnosti, ki jih pokrivajo različne vrste zavarovanj, pogosto kot dodatne nevarnosti, ki niso vključene v osnovno zavarovanje. "To velja tudi za poplavo, pred katero se lahko zavarujemo po dodatnem dogovoru z zavarovalnico, proti doplačilu," poudarjajo na Slovenskem zavarovalnem združenju. Zavarovalnice poudarjajo, da se zanimanje za tovrstna zavarovanja opazno poveča ob večjih škodnih dogodkih doma in v bližnjih državah. Kako se računajo premije in kakšen vpliv bodo škodni primeri zaradi poplav imeli na zavarovalnice?
Poleg poplav smo pogledali tudi, kakšne so obrestne mere slovenskih bank za stanovanjska in potrošniška posojila, kakšne obrestne mere ponujajo slovenske banke in kakšne so na območju z evrom. Visoke obrestne mere se odražajo po obsegu posojil. Skupni obseg stanovanjskih posojil že pol leta stagnira. To pomeni, da je obseg novih stanovanjskih posojil zelo majhen.
