.webp){kind=icon}
Bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju je v drugem četrtletju zrasel za 0,3 odstotka glede na prejšnje četrtletje, kar je za malenkost bolje od napovedi analitikov, je pokazala prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Slabo gre predvsem Nemčiji, največjemu evropskemu gospodarstvu, ki se je pozimi izvilo iz šestmesečne recesije, a je v drugem četrtletju zgolj stagniralo
Slovenski statistični urad Surs bo podatke o tem, kakšno je bilo gibanje slovenskega BDP v drugem četrtletju in celotni prvi polovici leta objavil 16. avgusta. Pogledali smo, kaj slovenskemu gospodarstvu napovedujejo organizacije in inštitucije. Za letošnje leto je najbolj optimistična Banka Slovenije, najmanj pa Evropska komisija.
Statistični podatki sicer kažejo, da inflacijski pritiski tudi pri nas popuščajo. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija 5,7-odstotna, potem ko je bila mesec pred tem 6,6-odstotna. Kaj je vplivalo na spremembo kazalnika?
Preberi še
Evropa z minimalno rastjo BDP, jedrna inflacija ne popušča
Jedrna inflacija je s 5,5 odstotka julija prvič po letu 2021 presegla splošno inflacijo.
31.07.2023
Evropsko gospodarstvo se ohlaja; kako kaže Sloveniji?
Nekaj držav že objavilo podatke o gospodarski rasti v drugem četrtletju, pri nas bomo nanje morali še malo počakati.
31.07.2023
Slabšo sliko kažejo podatki o slovenskem državnem proračunu. Njegovi prihodki so v prvem polletju v medletni primerjavi upadli za 1,3 odstotka, medtem ko so odhodki narasli za 3,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu zaradi energetske krize, financiranja storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti in višjih odhodkov za investicije.
Pogledali smo, kako se je v zadnjih tednih gibal euribor, kakšne so napovedi ter kdaj in pri kateri vrednosti bi lahko dosegel vrh. Kakšne so obrestne mere za stanovanjska in potrošniška posojila v Sloveniji?
Ruska naftna podjetja letos rekordno hitro vrtajo nafto, čeprav se je država z Organizacijo držav izvoznic nafte (Opec) dogovorila o zmanjšanju proizvodnje. Medtem pa se cene plina v Evropi še naprej nižajo, predvsem zaradi slabših obetov v industrijski proizvodnji na stari celini.
O potencialih, ki jih prinaša umetna inteligenca, pa smo govorili s profesorjem Sašom Džeroskim, vodjo Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan. Ta pravi, da bo skupni produkt vseh novih tehnologij, ki smo jim priča zadnje čase, dvignil nivo družbene blaginje.
