Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji se je v drugem trimesečju poslabšala, v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Blagovna menjava je maja znova upadla in ostala manjša kot pred letom zaradi nadaljnjega upada uvoza blaga. Realni izvoz blaga pa se je po večmesečnem zmanjševanju nekoliko povečal. K temu je prispeval večji izvoz v države zunaj Evropske unije. Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih petih mesecih letos višji kot v enakem obdobju lani. Medtem ko je bil lani 58 milijonov evrov, je v istem času zrasel na 172 milijonov evrov.
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po aprilskem znižanju maja precej povečala, a v povprečju drugega trimesečja ostala pod ravnjo prvega. Pričakovanja glede izvoznih naročil so junija padla na najnižjo raven po avgustu 2020. Skupna realna prodaja v drugem trimesečju je prvič v zadnjih dveh letih medletno manjša, kažejo podatki o vrednosti davčno potrjenih računov.
Gradbena aktivnost še raste
Podatki o vrednosti opravljenih gradbenih del kažejo, da se je aktivnost po aprilskem upadu maja povečala, tudi medletno je ostala znatno večja. Glede na lanski maj je bila večja za četrtino, v povprečju prvih petih mesecev v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 24 odstotkov. V gradnji stavb je bila večja za 21 odstotkov, v gradnji inženirskih objektov za 22 odstotkov in v specializiranih gradbenih delih za 37 odstotkov.
Gospodarska klima upadla šestič zapored
Gospodarsko razpoloženje, ki se poslabšuje od začetka leta, se je junija še nekoliko oddaljilo od dolgoletnega povprečja. V primerjavi z mesecem prej se je razpoloženje poslabšalo za 1,8 odstotne točke. To je posledica negativnih kazalnikov zaupanja v storitvene dejavnosti in med potrošniki, nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
V primerjavi z lanskim junijem je bila vrednost kazalnika gospodarske klime nižja za 5,4 odstotne točke. Zaupanje je upadlo v vseh dejavnostih, najbolj v predelovalnih, in med potrošniki. Gospodarska klima se je poslabšala tudi v povprečju drugega četrtletja v primerjavi s prvim, razpoloženje je precej slabše tudi glede na drugo četrtletje lani.
V dejavnosti prometa in skladiščenja se prihodek krči že od maja 2022. Aprila se je prihodek zmanjšal tudi v večini preostalih dejavnosti tržnih storitev. Storitveni prihodek je bil aprila medletno manjši. Realni prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je aprila na mesečni ravni nekoliko povečal, medletno pa ostal precej manjši, še ugotavljajo v Umarju.
Rast stroškov dela udarila po konkurenčnosti
Kazalniki konkurenčnosti slovenskega gospodarstva so se v prvi polovici leta izrazito poslabšali. To pri Umarju pripisujejo relativno višji rasti cen in stroškov dela na enoto proizvoda kot v trgovinskih partnericah. Zaradi hitrejše rasti stroškov dela na enoto proizvoda se je v prvem trimesečju poslabšal tudi kazalnik stroškovne konkurenčnosti in dosegel najvišjo vrednost po gospodarsko-finančni krizi. V času epidemije je bil višji, vendar v Umarju ocenjujejo, da je bil kazalnik zaradi obsežnih interventnih ukrepov nezanesljiv.
Več za avtomobile, manj za hrano
Gospodinjstva so aprila in maja za avtomobile in potovanja v tujino trošila več kot pred letom, za hrano, neživila in prenočitve doma pa manj, še ugotavljajo. Prodaja osebnih vozil fizičnim osebam je bila v zaradi nizke osnove ob lanskih težavah v dobavnih verigah povprečju obeh mesecev medletno večja za osem odstotkov. Potrošnja za turistične storitve v tujini je bila medletno večja. Število prenočitev domačih turistov v Sloveniji je bilo medletno precej manjše zaradi lanskega unovčenja turističnih bonov.
Poraba elektrike je bila junija na letni ravni nižja za 16 odstotkov. Ocenjujejo, da je k temu največ prispevala manjša industrijska poraba energetsko intenzivnega dela industrije. Na medletno manjšo porabo pa bi lahko vplivala tudi bolj varčna gospodinjstva.
Brezposelnost najnižja doslej, rast plač skromna
Število registriranih brezposelnih ljudi je bilo junija najnižje doslej. Takšnih je bilo 46.178 oseb oziroma 14,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Upada tudi delež dolgotrajno brezposelnih: ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo dolgotrajno brezposelnih medletno za četrtino manj, števil brezposelnih, starejših od 50 let, pa je bilo manjše za 14,5 odstotka.
Povprečna bruto plača je bila aprila realno nekoliko nižja kot pred letom. V prvih štirih mesecih pa je bila rast skromna, 0,2-odstotna. Aprila je bila povprečna bruto plača v zasebnem sektorju medletno realno nižja za 1,4 odstotka, v javnem pa realno višja za 1,6 odstotka. To je povezano z lanskim dogovorom o dvigu plač.
.webp){kind=icon}
