Cene zemeljskega plina v Evropi že tretji teden zapored končujejo z rastjo, saj zaprtje nekaterih plinskih elektrarn v ZDA dodatno zaostrilo tržne razmere, saj nekatere evropske države ruski plin delno nadomeščajo z ameriškim. Trg zemeljskega plina je že tako obremenjen zaradi zmanjšanja dobave iz Moskve.
Referenčne terminske pogodbe za dobavo plina na nizozemski borzi so se v tem tednu podražile za 6,1 odstotka. Zdaj pa bosta obe cevi plinovoda Severni tok zaradi rednih letnih vzdrževalnih del med 11. in 21. julijem popolnoma zaprti, je sporočil upravljavec plinovoda, podjetje Nord Stream. Ob tem je dodal, da so urnik vzdrževalnih del uskladili z vsemi partnerji.
To bo dodatno otežilo pravočasno zapolnitev evropskih skladišč plina pred zimo. "Ponovno podaljšanje izpada je nov udarec za Evropo, saj bo zagotavljanje oskrbe za zimo veliko težje," je dejal Tom Marzec-Manser, vodja plinske analitike pri ICIS v Londonu. "Če se bi podaljšanje zaprta plinovod nadaljevalo, se bo zaskrbljenost zaradi izpada še povečala, sploh če se bodo izpadi zgodili bližje zimi, ko se bo evropsko povpraševanje začelo krepiti."
Preberi še
Cenovna kapica na ruske energente: Pametna ali zgrešena poteza?
Voditelji G7 proučujejo možnosti, kako omejiti prihodke Putinovega vojaškega stroja in hkrati ohladiti evropsko inflacijo.
29.06.2022
Drama na trgu zemeljskega plina, rešita nas lahko Izrael in Egipt
VIšanje cen je posledica omejene dobave energenta iz Rusije in ZDA.
15.06.2022
Plina vse manj, v devetih dneh dražji za 50 odstotkov
Terminske pogodbe za dobavo zemeljskega plina, ki služijo kot primerjalni indeks, so se v ponedeljek povišale za 6,7 odstotka.
22.06.2022
Nemčija je ob tem izrazila dvome, da bo po Severnem toku po vzdrževalnih delih znova stekel zemeljski plin.
Od začetka leta je cena plina po nizozemski enomesečni pogodbi (TTF) narasla za kar 120 odstotkov.
Hipotetičen izpad 10 odstotkov dobave plina bi bruto dodano vrednost v evro območju zmanjšal za 0,7 odstotka, ocenjuje Evropska centralna banka. Vpliv na Slovenijo bi bil marginalno manjši, največji padec bruto dodane vrednosti, 1,6 odstotkov, bi zabeležili na Slovaškem.