Ministrstvo v svojem poročilu o proračunski realizaciji, ki ga je objavilo na spletnih straneh državne uprave, navaja, da se je v državni proračun v prvem polletju steklo 6,3 milijarde evrov prihodkov. Na drugi strani je bilo državnih stroškov oziroma odhodkov za 6,7 milijarde evrov. Pristojno ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča po pregledu bilanc ugotavlja, da sta glavni postavki v skladu z načrti oziroma rebalansom proračuna, pri čemer so odhodki nekoliko nižji od pričakovanj.
S 85 milijoni evrov so bili prihodki za 1,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju, dosegli pa so 47,7 odstotka načrtovanih prihodkov za prvo polletje. Odhodki so bili glede na lansko prvo polletje višji za 204 milijone evrov oziroma 3,1 odstotka, dosegli pa so 41,6 odstotka načrtovanih z rebalansom. Proračunski primanjkljaj je tako ob polletju dosegel 413 milijonov evrov.
Po oceni ministrstva razlogi za ugodna proračunska gibanja tičijo predvsem v ugodnih razmerah na trgu dela, nadaljuje pa se tudi rast investicij. Po danes objavljenih podatkih statističnega urada Surs je bilo konec junija na zavodu za zaposlovanje registriranih 46.178 brezposelnih, kar je nova najnižja raven po 1990.
Preberi še
Izjave tedna: Ne le blažev žegen, dajte roke iz žepov
Zbrali smo izjave, ki so ta teden odmevale.
26.05.2023
Državni proračun po treh mesecih s 325 milijoni primanjkljaja
Prilivi iz davka na dodano vrednost (DDV) so bili višji za 7,7 odstotka.
05.04.2023
Glavni vir prihodkov, t.j. so davčni prihodki, so tako v prvi polovici leta dosegli 5,3 milijarde evrov, kar je skoraj enako oziroma 0,4 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Levji delež slednjih predstavlja davek na dodano vrednost (DDV), na račun katerega se je v prvem polletju v državni proračun steklo za 2,4 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta.
Drugo največjo skupino davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz dohodnine. Ti so se okrepili za 1,4 odstotka na 922 milijonov evrov. Rast dohodnine poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, navajajo.
Velja omeniti, da so prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so v prvem polletju znašali 742 milijonov evrov oziroma 21,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki od trošarin so se zvišali za 20,3 odstotka na 800 milijonov evrov. K tej rasti so največ prispevali višji prihodki od trošarin od energentov.
Na drugi strani se investicije še naprej krepijo, zanje smo iz državnega proračuna v prvem polletju namenili 514 milijonov evrov oziroma 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pričakovano se najbolj izrazito krepijo državne investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, socialno varstvo in javne zdravstvene zavode.
Glede na pereče dogajanje v slovenskem zdravstvenem sistemu velja omeniti, da smo v začetku letošnjega leta v zdravstveno in pokojninsko blagajno iz proračuna namenili 879 milijonov evrov oziroma 9,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.