Dogovor, ki Ukrajini omogoča izvoz pridelkov iz pristanišč prek Črnega morja, je podaljšan še za dva meseca, sporočil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. V Kijevu so se Združenim narodom in Turčiji zahvalili za posredovanje, v Moskvi pa opozarjajo na neskladja pri izvajanju sporazuma.
Dopolnjeno z uradno informacijo o potrditvi sporazuma.
Sporazum bo ohranil glavno trgovsko pot odprto kljub ruski vojni v Ukrajini in okrepil svetovno preskrbo s hrano.
Preberi še
Kopičenje ukrajinskega žita v vzhodni Evropi neti nov spor v EU
Poljska, Madžarska in Slovaška so blokirale uvoz žita iz Ukrajine, kar je za EU 'nesprejemljivo'.
19.04.2023
Rusija v novem letu podvaja izvoz pšenice, naftni prihodki pol manjši
V februarju so se prihodki iz naslova nafte in plina znižali za 46 odstotkov na letni ravni.
03.03.2023
Moskva je sicer zagrozila, da bo odstopila od omenjenega dogovora, če ne bodo sprostili ovire za pošiljke ruskih pridelkov in gnojil. Opozorili so, da je treba odpraviti neskladja pri izvajanju sporazuma. "Naša glavna ocena sporazumov iz Istanbula iz leta 2022 se ni spremenila. Neskladja pri njihovem izvajanju je treba čim prej odpraviti," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je na Twitterju zapisal, da je bila črnomorska žitna pobuda "odblokirana" in da velja do 18. julija. Dodal je, da je Kijev "hvaležen partnerjem" za njihova prizadevanja pri "krepitvi prehranske varnosti".
Cene na trgu pšenice so zelo volatilne, medtem ko trgovci čakajo na izid dogovora.
Dogovor je do danes omogočil varno dostavo približno 30 milijonov ton pridelkov, odkar je bil podpisan julija 2022. To je pomagalo znižati svetovne cene živilskih surovin, ki so po ruski invaziji dosegle rekord. Med glavnimi destinacijami za ukrajinsko žito sta Kitajska in Španija.
Omejen pa je tudi izvoz po drugih poteh prek Evropske unije (EU), sa je več vzhodnih držav EU omejilo trgovino z ukrajinskimi pridelki, saj da povečan priliv kmetijskih surovin škodi domačim kmetom. EU je od začetka vojne znatno povečala uvoz iz Ukrajine, tovrstne poteze pa je označila za nesprejemljive in za kršitev skupne trgovinske politike EU, ki ji ostaja zavezana tudi Slovenija.