Nazaj proti EU? Brexit znova na dnevnem redu britanske politike

Skoraj desetletje po tem, ko so Britanci glasovali za izstop iz Evropske unije, se Brexit znova vrača na politični dnevni red – tokrat za laburistično vlado premierja Keira Starmerja, ki poskuša odbiti grožnjo Nigela Faraga.

Po navedbah oseb, seznanjenih z notranjimi razpravami, nekateri člani Starmerjeve administracije zasebno menijo, da bi moral premier opustiti previdnost, ki je doslej zaznamovala njegovo politiko do Brexita, in sprejeti odločitev, ki bi lahko zaznamovala njegov mandat – približati Združeno kraljestvo Evropski uniji.

Koristi že pred naslednjimi volitvami

Urad za fiskalno odgovornost (Office for Budget Responsibility) ocenjuje, da je Brexit povzročil štiriodstotni dolgoročni padec gospodarske proizvodnje. Po mnenju tistih, ki zagovarjajo bolj drzen pristop do EU, bi takšna sprememba lahko spodbudila gospodarsko rast, ki jo je Starmer opredelil kot glavno prioriteto svoje vlade.

Nadaljnji koraki za olajšanje trgovinskih tokov in večje usklajevanje regulative bi lahko prinesli otipljive koristi že pred naslednjimi volitvami, pravijo sogovorniki. Poleg tega bi tak zasuk pomagal utrditi podporo laburistom v soočenju z grožnjami tako z leve kot s centra, namesto da bi skušali premagati Faraga na njegovem terenu.

"To bi lahko pomagalo pri tistem razočaranem progresivnem delu volivcev, ki so potihem upali, da bo kljub laburističnemu programu vlada razveljavila vsaj nekatere ključne elemente Brexita," je dejal Luke Tryl iz agencije za javno mnenje More in Common. "Odprtje razprave o Brexitu motivira to skupino."

Kam bodo šli delavski volivci?

Do sedaj je Starmer, ki se je v preteklosti zavzemal za obstanek v EU in podpiral drugi referendum za razveljavitev izida glasovanja leta 2016, o Brexitu govoril nerad. Njegovi svetovalci so menili, da je sprejem izstopa bistven, če želijo laburisti pridobiti delavske volivce na volitvah leta 2024. Jasno je postavil svoje meje: brez vrnitve v EU, v enotni trg ali carinsko unijo.

Starmerjev vodja kabineta in njegov najtesnejši sodelavec, Morgan McSweeney, je bil prav tako previden glede ponovnega odpiranja razprave o Brexitu, saj meni, da si laburisti ne morejo privoščiti, da bi s tem potisnili delavske volivce k stranki Reform, ki vodi v javnomnenjskih anketah od aprila.

Vendar pa je v zadnjih mesecih Starmer vse pogosteje sprejemal nasvete tistih, ki so sodelovali v kampanjah za drugi referendum in za ponovno pridružitev EU, pravijo sogovorniki. Njegov ostrejši ton glede Brexita v zadnjih tednih – med drugim tudi s pripisovanjem davčnih pritiskov posledicam izstopa – je bil po njihovem mnenju preizkus, kako bi javnost sprejela širši zasuk v politiki.

Britanci vse bolj razočarani nad Brexitom

Nekateri zagovorniki tesnejših odnosov z EU opozarjajo, da lahko pretirano osredotočanje na volivce, ki jih privlači stranka Reform, odvrne del delavskih in srednjerazrednih liberalcev ter levičarskih volivcev k liberalnim demokratom, Zeleni stranki ter nacionalistom v Walesu in na Škotskem.

Zmaga valižanske stranke Plaid Cymru nad Reform na vmesnih volitvah v četrtek je pokazala, da obstaja koalicija taktičnih volivcev, ki želijo Faragu preprečiti prevzem oblasti s podporo strankam z bolj progresivnimi politikami, je dejal eden od sogovornikov. Vodja Plaid Cymru Rhun ap Iorwerth je priznal, da so volivci drugih strank namenoma podprli njegovo stranko, da bi preprečili zmago Reform.

Medtem ankete kažejo, da so Britanci vse bolj razočarani nad Brexitom. V raziskavi YouGov za organizacijo Best for Britain je ta teden 62 odstotkov volivcev ocenilo, da je bil izstop večji neuspeh kot uspeh, večina pa meni, da je škodoval gospodarstvu. Po raziskavi Redfield & Wilton iz lanskega leta bi 74 odstotkov "zvestih" laburističnih volivcev, ki so stranko podprli v letih 2019 in 2024, glasovalo za ponovni vstop v EU.

"Reset" odnosov z EU je le polovičen ukrep

Sprememba tona v laburistični stranki je v zadnjih tednih očitna. Finančna ministrica Rachel Reeves je Brexit okrivila za pričakovano znižanje produktivnosti v novembrskem proračunu in dejala, da zato mora dvigniti davke. Zdravstveni minister Wes Streeting je ta mesec izjavil, da mu je "všeč, da lahko zdaj odkrito prizna, da je Brexit problem."

 

Vodja liberalnih demokratov Ed Davey, katerega stranka dolgoročno podpira ponovni vstop v EU, je Starmerja ta teden v spodnjem domu parlamenta zbodel z izjavo, da so "člani laburistov olajšani", ker lahko izstopni dogovor označijo za katastrofo. "Ali bo premier zdaj ukrepal, da popravi škodo Brexita, s pogajanji o novi carinski uniji med Združenim kraljestvom in EU, ki bi spodbudila trgovino in rast gospodarstva?" je vprašal Davey.

Starmer pa svojih rdečih linij ni bil pripravljen prestopiti. "Ne, ne mislim, da je to prava pot naprej," je odgovoril in poudaril svoja prizadevanja za "tesnejši odnos z EU", s sklicevanjem na dogovor, ki sta ga strani podpisali maja. Ta tako imenovani "reset" številni v Downing Streetu vidijo kot polovični ukrep, ki se je le dotaknil površine in ni bistveno vplival na gospodarstvo.

Mladi iz tujine so dobrodošli

Po besedah sogovornikov bi se Starmer lahko znašel v položaju, ko bi se Združeno kraljestvo v neki obliki ponovno vključilo v carinsko unijo z EU, če bi politične okoliščine to omogočale – eden od njih je dejal, da si Starmer tega v resnici želi. To je bilo sprva zamišljeno kot projekt drugega mandata, a premierjevo iskanje gospodarske rasti in ohranjanja javne podpore bi ga lahko pospešilo.

Do spremembe v Starmerjevem odnosu je že prišlo pri programu mobilnosti mladih – od začetne zadržanosti zaradi morebitnega povečanja priseljevanja je zdaj prešel k pogledu, da bi to lahko spodbudilo rast in podjetništvo. Nekateri uradniki menijo tudi, da bo vlada lahko ustavila prehode prosilcev za azil čez Rokavski preliv le z vzpostavitvijo tesnejšega partnerstva z Evropo.

Tudi geopolitični razlogi govorijo v prid tesnejšemu sodelovanju. Čeprav so ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom uvedle carine, pri katerih ima Združeno kraljestvo nekoliko nižje stopnje kot EU, se Evropa vseeno dojema kot zanesljivejši trgovinski partner. Starmerjevi poskusi otopliti odnose s Kitajsko pa so naleteli na težave.

Med Brexitom in problemom priseljevanja

Nekateri Starmerjevi sodelavci so kljub temu previdni, da se premik glede Brexita ne bi preveč zaostril – ne v retoriki ne v politiki. Bojijo se, da bi Farage to izkoristil z argumentom, da bi bila laburistična vlada preveč popustljiva glede priseljevanja.

"Zelo verjetno bo tisti, ki bo spet odprl spore o Brexitu, kaznovan – razen če to ne bo povezano s konkretnimi rešitvami največjega problema, ki ostaja draginja," je dejal Tryl.

Tudi pri sporočanju obstaja težava. Nekdanji laburistični finančni minister v senci Ed Balls je v svojem podkastu Political Currency povzel trenutni pristop z besedami: "Govoriš: problem je Brexit, a ga ne bomo razveljavili."

"Zgodbe še ne vidim," je dodal. "Ta pristop ne zapolni praznine."