Globalne franšize: Na dolgi rok jih bo več tudi v Sloveniji

Franšize hitre prehrane so dobra poslovna priložnost, menijo analitiki Bloomberg Adria, ki so pred kratkim pripravili regijsko analizo franšiz. V konkurenci v regiji Adria prevladujeta dve franšizi, to sta McDonald's in KFC. Je velikost trga glaven razlog, da v Sloveniji ni več svetovnih franšiz hitre prehrane? Bi jih k nam lahko prišlo več?

Od franšiz hitre hrane, ki imata največ restavracij v regiji Adria, ima Slovenija skupno 24 McDonald's restavracij in eno restavracijo KFC. Analiza analitikov je pokazala, da ima podjetje Alpe Panon (McDonald's v Sloveniji) najvišjo prodajo na zaposlenega in stroške na zaposlenega, saj ima Slovenija pri potrošni moči vodilni položaj v regiji. Po analizi ima največ, kar 56 franšiznih restavracij hitre prehrane Hrvaška, s 45 restavracijami pa ji sledi Srbija. McDonald's od leta 2013 ni več prisoten v Severni Makedoniji, imata pa Severna Makedonija in Hrvaška v regiji edini ponudbo restavracij Burger King.  

Slovenija ima manjši trg, svetovne franšize pa se fokusirajo na trge, kjer lahko zrastejo

Vstop svetovnih franšiz v države lahko ovirajo visoki vstopni stroški, različne zahteve lastnikov ali pa vstop zahteva prevelike marketinške vložke glede na potencialne koristi. V Sloveniji je največji problem velikost našega trga, je za Bloomberg Adria TV odgovoril lastnik dveh franšiznih restavracij ter vodja razvoja blagovne znamke Subway v Sloveniji Iztok Levac. ”Enostavno nismo tako veliki, nismo tako zanimivi, vse franšize pa se v tem trenutku osredotočajo na trge, kjer lahko največ zrastejo.”

”Franšizni sistem v Sloveniji ni najbolje razvit in uveljavljen način širjenja poslovanja znotraj in zunaj meja Slovenije,” je mnenja podpredsednica franšizne sekcije in Franchise Business Development managerka v podjetju Optiprint Tamara Buhin. Meni, da bi bilo potrebno veliko vložiti v samo spodbujanje razvoja in v promocijo franšizinga v državi. 

S prehrambnimi franšizami zelo težko konkuriramo Ameriki

Izdelki, ki jih ponujajo franšize za hitro prehrano, so v primerjavi z domačimi verigami hitre prehrane dragi, so še ugotovili analitiki Bloomberg Adria. Franšizo v regiji zagotovo ni lahko obdržati, poraja pa se tudi vprašanje, ali imajo države regije Adria dovolj potenciala, da bi razvile svetovno franšizo?  ”Definitivno, a mogoče ne prehrambeno,”  meni Levac. Z prehrambnimi franšizami bi zelo težko konkurirali Ameriki, že zaradi specifike njihovega trga in mase. Imamo kar nekaj dobrih lokalnih franšiz, ampak da to preseže meje naše regije pa je kar težko, tudi marketinški vložek bi bil prevelik, dodaja.

Depositphotos

Vseeno pa imamo kar nekaj uspešnih primerov dobre prakse širitve lokalnih franšiz na tuje trge ali pa vpeljave tuje franšize na slovenski trg, pove Buhin, ki izpostavi primer uspešno vpeljane svetovno znane franšize BNI na slovenski trg. Gre za globalno organizacijo za poslovno in podjetniško mreženje, ki spreminja način poslovanja v Sloveniji in celotni Adria regiji. Kot primer dobre prakse lokalne širitve sogovornica izpostavi center medicinske pedikure An.nika.

Tržni potencial za nov izdelek ali storitev je tudi odvisen od števila potencialnih kupcev in pričakovane vrednosti nakupov na letni ravni. ”Če gre za kategorijo izdelkov, ki jih kupujemo redkeje kot letno, je tržni potencial na letni ravni ustrezno manjši,” pa razloži profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti Vesna Žabkar.