Republika Slovenija jutri praznuje 31 let. 25. junija 1991 smo namreč na podlagi rezultatov plebiscita razglasili neodvisnost in začeli stopati po samostojni poti. Leta 2004 smo se pridružili Evropski uniji in Natu, leta 2007 smo prevzeli skupno valuto evro. V skoraj 30 letih smo postali država z eno najvišjih kakovosti življenja na svetu.
Ob tej priložnosti smo se vprašali, kaj se nam je na tej poti zgodilo, kje smo danes in kam gremo kot država.
Kje smo v primerjavi z drugimi državami EU?
Trenutno splošno zadovoljstvo Slovencev in Slovenk z življenjem je enako povprečju v Evropski uniji, kažejo podatki Eurostata. V primerjavi z ostalimi državami EU se počutimo nadpovprečno varne, smo nadpovprečno zadovoljni z življenjskim okoljem ter bolj zadovoljni s socialnimi odnosi in porabo časa. Beležimo tudi nadpovprečno zadovoljstvo na delovnem mestu in s stanovanjskimi razmerami.
Pod evropskim povprečjem smo po poadtkih Eurostata pri zaupanju v pravni sistem in zadovoljstvu glede osebnih financ.
Smo tudi 29. najbolj srečna država na svetu, sodeč po svetovnem indeksu sreče, in sedma najbolj miroljubna država, sodeč bo globalnem indeksu miru. Po indeksu zaznane korupcije smo 41. najmanj korumpirana država na svetu.
Maloštevilčna, a vedno bolj izobražena država
Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 2.107.180 prebivalcev, od tega 91,8 odstotka s slovenskim državljanstvom, kažejo podatki statističnega urada. Od osamosvojitve je število prebivalcev naraslo za 107 tisoč. Pričakovana življenjska doba je po podatkih Eurostata 80,9 leta.
Naraslo je tudi število prebivalcev s končano visokošolsko ali višješolsko izobrazbo. Teh je danes kar četrtina, kar je za 7,5 odstotne točke več kot leta 2011. Za to se lahko zahvalimo javnemu brezplačnemu (visoko)šolskemu sistemu, ki je tudi relativno kvaliteten.
Slovenke in Slovenci smo pregovorno zelo pridni in delovni ljudje
To kažejo podatki o bruto domačem proizvodu (BDP), ki od osamosvojitve dalje konsistentno raste. Izjema sta bila le dva makroekonomska šoka – ekonomska kriza leta 2008 in kovidna kriza leta 2020 –, ko se je BDP na prebivalca nekoliko znižal. V lanskem letu je BDP na prebivalca znašal 24.678 evrov, kar je skoraj petkrat več kot na začetku naše samostojne poti.
O naši delavnosti govorijo tudi statistike o delovno aktivnih osebah, ki jih je danes največ od osamosvojitve. Hkrati imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti v zgodovini – brezposelnih je manj kot pet odstotkov prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Med delovno aktivnimi sicer narašča delež tujcev, ki je lani znašal 12,1 odstotka. Slabih 15 odstotkov tuje delovne sile predstavljajo državljani drugih držav članic EU, večina ostalih pa prihaja iz držav bivše Jugoslavije.
Slovenci in Slovenke poleg službe radi tudi vrtnarimo in skrbimo za vinograde – z vinogradništvom se je leta 2020 ukvarjalo dobrih 28 tisoč pridelovalcev na dobrih 15 tisoč hektarjih, od tega sta več kot dve tretjini malih vinogradnikov.
Prav tako skoraj ni stanovanjske hiše, ob kateri ne bi bilo vsaj majhnega vrtička, kjer rastejo zelenjavni in sadni pridelki.
Standard življenja se izboljšuje
Čeprav nas v zadnjem mesecu po žepu tepe visoka inflacija (8,1 odstotka), lahko danes s povprečno plačo kupimo bistveno več kot leta 1991. In če se vam današnja inflacija zdi visoka, naj vas spomnimo, da je bila inflacija v Sloveniji po osamosvojitvi skoraj 250-odstotna.
Povprečna bruto plača v Sloveniji znaša okoli dva tisoč evrov bruto.
Slovenijo vedno bolj zadolžena, količina uvoza presegla izvoz
Konec leta 2021 je dolg države znašal slabih 39 milijard evrov, kar znaša 74,9 odstotka BDP. Na delovno aktivnega prebivalca to znese 43.163 evrov, kaže izračun statističnega urada.
To nas še vedno uvršča nižje od povprečja držav v evrskem območju, kjer povprečna zadolženost znaša dobrih 95 odstotkov BDP.
Če smo do sedaj veljali za državo, ki je neto izvoznica, pa se je v času od epidemije položaj nekoliko spremenil. Danes namreč uvozimo več blaga, kot ga izvozimo. Še vedno pa izvozimo več storitev, kot jih uvozimo.
Po začasnih podatkih je bil v letu 2021 uvoz v Slovenijo vrednostno za 6,3 odstotka višji od izvoza. Uvozili smo za 42 milijard evrov blaga, izvozili pa za 39,5 milijarde evrov.
Naše najpomembnejše trgovinske partnerice so države EU in bivše Jugoslavije.
Kam greš, Slovenija?
V zadnjih 31 letih smo zgradili relativno uspešno državo. Toda pred nami je še vedno ogromno izzivov. Glede na koalicijsko pogodbo nove vlade so med glavnimi prioritetami zelena in digitalna preobrazba ter energetska in prehranska samooskrba. Ne smemo pozabiti tudi na varno in kvalitetno otroštvo in staranje ter dvig kakovosti javnega zdravstva in šolstva. Med kratkoročnimi izzivi izstopata omilitev inflacije in ohranjanje stabilnosti javnih financ.
V času energetske negotovosti je pomembna predvsem oskrba z energijo in elektriko ter pogonskimi gorivi. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2021 zadovoljila 53 odstotkov potreb po energiji, preostalo količino je uvozila. Oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. V tem kontekstu bo ena od glavnih odločitev vlade v tem mandatu sklep glede drugega bloka jedrske elektrarne Krško, ki je edini nizkoogljični vir energije, na katerem lahko realno gradimo zeleni prehod.
Letos nas čakajo še predsedniške in lokalne volitve. Predvsem slednje bodo v veliki meri določale smer nadaljnjega razvoja slovenskih občin.
Verjetno si vsi želimo, da Slovenija (p)ostane zelena, zdrava in uspešna oaza miru in blaginje. Če naj bo to naša prihodnost, mora vsak od nas prispevati svoj košček v mozaik naše skupne zgodbe.