Približuje se poletna sezona, ko bo marsikdo razmislil o tem, da v želji po večjem zaslužku poprime za sezonsko delo. Tudi podjetja pričenjajo z iskanjem sezonskih delavcev. Pri nas je največ sezonskega dela v kmetijstvu, zunaj Slovenije pa sta za nas najprivlačnejši Avstrija in Italija, ki ponujata boljši zaslužek.
Izvajalci sezonskega dela v kmetijstvu čez leto iščejo delavce za opravljanje različnih del. Spomladi so iskani predvsem delavci za delo na hmeljiščih, za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod, poleti pa za pridelavo in obiranje zelenjave. Jeseni so najbolj iskani delavci za obiranje sezonskega sadja, jabolk ali grozdja, so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje.
Od 1. aprila najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu znaša 6,92 evra.
Preberi še
Obrat na trgu dela: Drugi zaporedni upad prostih delovnih mest
Po letu in pol stalne rasti števila in stopnje prostih delovnih mest sta se ti vrednosti v tretjem četrtletju prejšnjega leta prvič znižali.
13.02.2023
Študentska prehrana dražja, subvencije in minimalno plačilo višji
Z novim letom se je podražila študentska prehrana. Tako od 1. januarja država za študentski bon nameni 3,50 evra, študentje pa doplačajo do 5,50 evra.
12.01.2023
Višina plače bo morala biti po novem razkrita v oglasu
Nova pravila bodo zagotovila večjo preglednost in učinkovito uveljavljanje načela enakega plačila za ženske in moške ter izboljšala dostop do pravnega varstva za žrtve diskriminacije pri plačilu.
27.03.2023
Največji zaposlovalci v državi: Kdo največ plača in kdo zaposluje
Enajst največjih zaposlovalcev v Sloveniji ima po podatkih iz baze Gvin več kot dva tisoč zaposlenih.
20.02.2023
Zavod za zaposlovanje zagotavlja informacije o občasnem sezonskem delu v kmetijstvu v različnih slovenskih regijah. Plačilo sicer praviloma ni visoko glede na ostale ponudbe na trgu dela, pojasnjujejo na zavodu. Dodajajo, da se ponudbe sezonskega dela v kmetijstvu med seboj razlikujejo, saj je za nekatere ponudbe lažje najti delavce, za druge pa težje, predvsem zaradi zahtevnosti dela.
Primer ponudbe sezonskega dela v kmetijstvu
Podjetje išče 50 delavcev za obiranje jagod v Beltincih. Delo poteka od aprila do junija v letošnjem letu, od 5. do 11. ure zjutraj, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje.
Za sezonsko delo pri nas največ zanimanja iz BiH in Srbije
V lanskem letu je bila velika večina delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za sezonsko delo v kmetijstvu s strani zavoda za zaposlovanje izdana za delo tujcev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. Šlo je za opravljanje preprostih poljedelskih del in preprostih kmetijskih del na mešanih kmetijah.
Glede na določila slovenske zakonodaje, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, je sezonsko delo tujcev možno le v kmetijstvu in gozdarstvu.
Sezonsko delo v kmetijstvu v Sloveniji pogosto opravljajo tudi delavci iz Romunije in s Hrvaške. Slednji delo pogosto opravljajo v obmejnih območjih, kot dnevni migranti.
V poletni sezoni je potreba po delu večja
V drugih dejavnostih, kot sta na primer gostinstvo in turizem, delodajalci v primeru potrebe dela v določeni sezoni sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas oziroma se odločajo za druge oblike dela, na primer študentsko delo. Študentsko delo je že po svoji naravi sezonsko delo, saj gre za občasno in začasno delo, pojasnjujejo v e-študentskem servisu. Kar 70 odstotkov opravljenega študentskega dela se odvije poleti v obliki t. i. počitniškega dela dijakov in študentov. Takrat delodajalci iščejo dodatno pomoč zaradi dopustov, povečanja obsega dela in podobno, pojasnjujejo.
Sezonsko poletno delo je plačano enako kot tudi sicer študentska dela. Trenutno minimalna urna postavka za študentsko delo znaša 5,85 evra neto oziroma 6,92 evra bruto.
Primer občasnega študentskega dela
Gre za občasno delo na perutninski farmi (pobiranje jajc, krmljenje kokoši, kidanje gnoja, cepljenje kokoši). Zaslužek znaša šest evrov neto na uro, kažejo podatki e-študentskega servisa.
Mladi kažejo največ zanimanja za tujino
Za opravljanje sezonskih del v drugih državah Evropske unije (EU) se pogosteje odločajo mladi, ki jim delo predstavlja predvsem priložnost zaslužka in spoznavanje drugih držav, ne pomeni pa dolgoročne karierne izbire, še povedo na zavodu. Privlačne so tudi Združene države Amerike (ZDA). V večini primerov v okviru sezonskega dela mladi delajo v turističnem sektorju. Med najbolj priljubljenimi deli so zaposlitve v majhnih obalnih mestih, nacionalnih parkih, hotelih, letoviščih in trgovinah s spominki, pravi Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti v družbi Nomago.
Urna postavka udeležencev v Nomagovih programih se giblje od deset do 20 dolarjev na uro, odvisno od tega, kaj poleg osnovnega plačila še ponuja delodajalec, nadaljuje Beltram. Dodaja, da v ZDA nekateri delodajalci nudijo prenočišče, drugi pa priskrbijo tudi vse obroke.
Slovenci zaradi boljšega zaslužka odhajamo v Avstrijo, privlačna je tudi Italija
Za Slovence je za sezonsko delo, predvsem v turizmu, najprivlačnejša Avstrija. Po oceni zavoda v Avstriji dela več kot dva tisoč delavcev, njihovo število pa se v primerjavi z zimsko sezono v času poletne sezone še poveča.
Drugo področje sezonskega dela je kmetijstvo. Slovenski delavci se za sezonska dela običajno odločajo v obmejnih regijah v Avstriji in Italiji, kjer je plačilo višje kot v Sloveniji. "Opažamo, da za sezonsko delo ni nobenega pravega zanimanja s strani iskalcev zaposlitve oziroma dela. Verjetno bi določen interes bil, če bi bilo delo res dobro plačano," pa so pojasnili v kadrovskem podjetju Trenkwalder.
Primer štirimesečnega dela v Avstriji: vinogradniški delavec
Predvideno plačilo znaša devet evrov neto na uro. Delo se opravlja v dopoldanskem času, 40 ur na teden, kažejo podatki omrežja EURES.
Po besedah svetovalca EURES na primer kuharji in natakarji v Avstriji zaslužijo deset do 20 odstotkov več, namestitev in prehrana sta praviloma brezplačni.