Medtem ko navajanje višine plače ali plačnega razpona v oglasih za prosta delovna mesta v tujini postaja vse pogostejša praksa, to v Sloveniji še vedno ni prav pogosto. A to se bo moralo v prihodnjih letih spremeniti. Evropski parlament in Svet Evropske unije (EU) sta konec lanskega leta dosegla politični dogovor o direktivi o ukrepih za preglednost plač. Nova pravila bodo zagotovila večjo preglednost in učinkovito uveljavljanje načela enakega plačila za ženske in moške ter izboljšala dostop do pravnega varstva za žrtve diskriminacije pri plačilu, so prepričani v Evropski komisiji, ki je bila pobudnica sprememb.
Ukrepi za preglednost plač
Delodajalci bodo morali v objavi prostega delovnega mesta ali pred zaposlitvenim razgovorom navesti podatke o začetni višini plače ali njenem razponu. Delodajalci ne bodo smeli spraševati bodočih delavcev o njihovi plačilni zgodovini.
Politični dogovor, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet EU, morata zdaj še formalno potrditi. To naj bi se zgodilo v prihodnjih mesecih. Ko bo direktiva sprejeta, bo začela veljati 20 dni po objavi v uradnem listu, države članice pa bodo morale nove elemente direktive prenesti v nacionalno zakonodajo v treh letih.
Preberi še
Minimalne plače rastejo in bodo še rasle; kako visoko se bodo povzpele
Minimalne plače se bodo letos in prihodnje leto znatno povečale v 12 od 19 držav evroobmočja.
07.11.2022
S kakšnim luksuzom lahko delodajalci dobijo in zadržijo delavce?
Nekaterih kadrov ni in plača zanje ni več glavni motivator – zdaj pričakujejo tudi večjo fleksibilnost, krajši delovni teden s polno plačo, hibridno delo. Kako pridobiti in obdržati delavce?
24.01.2023
Zakaj plača ni razkrita že v zaposlitvenem oglasu?
V Avstriji mora delodajalec navesti pričakovano bruto plačo za prvo leto zaposlitve; zakaj pri nas ni tako?
15.11.2022
Delavci bodo imeli pravico od delodajalca zahtevati informacije o svoji individualni ravni plače in povprečni ravni plače, razčlenjeni po spolu, za kategorije delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Ta pravica bo veljala za vse zaposlene ne glede na velikost podjetja.
Delodajalci z najmanj sto zaposlenimi bodo morali objaviti informacije o razlikah v plačah med ženskami in moškimi. V prvi fazi bodo delodajalci z najmanj 250 zaposlenimi poročali vsako leto, delodajalci s 150 do 249 zaposlenimi pa vsaka tri leta. Po petih letih od prenosa direktive bodo morali vsaka tri leta poročati tudi delodajalci s sto do 149 zaposlenimi.
Kadar bo poročanje o plačah pokazalo vsaj petodstotno razliko v plačah med spoloma in kadar delodajalec te razlike ne bo mogel utemeljiti na podlagi objektivnih dejavnikov, nevtralnih glede na spol, bodo morali delodajalci v sodelovanju s predstavniki delavcev opraviti oceno plač.
Sankcije bodo vključevale denarne kazni – države članice bodo morale določiti posebne ukrepe za kršitve pravila o enakem plačilu, vključno z denarnimi kaznimi.
Delavci, ki bodo diskriminirani pri plačilu zaradi spola, bodo upravičeni do odškodnine, vključno s polno povrnitvijo bonusov ali plačil. Če delodajalec ne bo izpolnil svojih obveznosti glede preglednosti, bo moral dokazati, da ni bilo diskriminacije glede plač.
V Sloveniji manjša razlika
Pravica do enakega plačila žensk in moških za enako delo ali delo enake vrednosti je temeljno načelo EU od Rimske pogodbe iz leta 1957. Zahteva po zagotavljanju enakega plačila je določena v direktivi o načelu enakih možnosti ter enakem obravnavanju moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu.
Statistični podatki kažejo, da se enakopravnost v plačilu med moškimi in ženskami v EU še precej razlikuje. V EU je bil leta 2021 bruto urni zaslužek žensk v povprečju 13,7 odstotka nižji od bruto urnega zaslužka moških, v območju evra pa 13,6 odstotka. Največja razlika je bila v Luksemburgu, kjer so bili moški v povprečju plačani 20,7 odstotka več kot ženske. Medtem so bile v Estoniji ženske plačane 0,2 odstotka več od moških. V Sloveniji je bila bruto urna postavka za ženske v povprečju 3,8 odstotka nižja od tiste za moške.