.webp){kind=icon}
Finska je tudi uradno postala 31. članica zveze Nato; do spremembe javnega mnenja je prišlo po ruski invaziji na Ukrajino. Finski zunanji minister Pekka Haavisto je v Bruslju ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu predal pristopni dokument Finske, s čimer je označil uradni vstop Finske pod okrilje zavezništva. Zunanji ministri Nata bodo pridružitev proslavili s slovesnim dvigom zastave.
Čeprav je Finska pridobila varnostno jamstvo, pa je na pragu Severnoatlantske zveze ostala njena soseda Švedska. Zaradi pristopa samo ene od dveh nordijskih držav bo širitev zavezništva na sever nepopolna. Nato si sicer prizadeva povečati svojo prisotnost na Arktiki, pri čemer se povečuje pomen severnih območij, pa tudi pridobiti večjo moč v Baltskem morju, poroča Bloomberg.
"Finska bo varnejša v zavezništvu, kjer jamčimo varnost vsem zavezniškim državam. S tem, da je postala polnopravna članica, odpravljamo prostor za morebitne napačne ocene v Moskvi glede pripravljenosti Nata, da zaščiti Finsko," je novinarjem povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Preberi še
Esko Aho: Ljudje ne čutijo krize, zato je težje izvesti reforme
Aho je bil predsednik finske vlade od 1991 do 1995 in je državo vodil skozi težko tranzicijo.
02.04.2023
S Finsko se Natov zid pomika vse bližje Moskvi
Turški parlament podprl ratifikacijo finske priključitve zvezi Nato.
31.03.2023
S priključitvijo Finske bo Nato imel več kot 1.300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, hkrati pa je tudi oprema, ki jo uporabljajo finske obrambne sile, že združljiva z opremo zavezništva. Ko so maja 2022 objavili odločitev o vložitvi prošnje, je premierka Sanna Marin to označila za "dejanje miru, da na Finskem nikoli več ne bo vojne".
Na vstop Finske v zavezništvo se je odzval tudi slovenski premier Robert Golob. "Zavezništvo deluje na podlagi konsenza. Vesel sem, da se nam je danes ob strinjanju vseh članic pridružila Finska, ki z nami deli iste vrednote. Upam, da ji bo kmalu sledila še Švedska," je zapisal na Twitterju.
Vstop Finske naj bi bloku omogočil, da dodatno zavaruje obrambno območje okoli Baltskega morja, na katerega mejijo članice Estonija, Latvija in Litva, ki so pogosto obravnavane kot potencialne tarče ruske agresije. Prav tako bo v zavezništvu še ena arktična država, katere vojska je usposobljena za ekstremno hladno vreme – to je pomembna prednost v času, ko skrajni sever pridobiva strateški pomen v luči povečane prisotnosti Rusije in Kitajske.
Kremelj: 'Poseg v našo varnost'
Kremelj je pristop Finske k Natu označil za še eno "zaostritev" odnosov med Rusijo in Zahodom ter dejal, da namerava skrbno spremljati dejanja Nata na Finskem in se ustrezno odzvati. "Širitev Nata je poseg v varnost in interese Ruske federacije. Tako to dojemamo. Sprejeli bomo protiukrepe," je po poročanju državne tiskovne službe Tass, ki jo povzema Bloomberg, dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Za Nato ratifikacija Finske pomeni enega najhitrejših pristopov v zgodovini, saj so bili v zavezništvo sprejeti v manj kot letu dni. Pred tem se je zavezništvu pridružila Severna Makedonija, proces pa je trajal dve desetletji. Poleg Švedske tudi druge države, vključno z Ukrajino in Gruzijo, še čakajo pred vrati Nata.
