Aprila 2023 se začne uporabljati spremenjeni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki podaljšuje starševski dopust in spreminja pravila za koriščenje skrajšanega delovnega časa. "Novosti zakona so namenjene tudi lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja," je novembra ob sprejetju predloga povedal minister za delo Luka Mesec. Ne glede na to, ali gre za starše ali ne, število delovnih mest s krajšim delovnikom raste, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ).
Nova ureditev glede očetovskega in starševskega dopusta bo veljala le za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, medtem ko bodo lahko krajši delovni čas do osmega in ne samo do šestega leta starosti koristili tudi starši otrok, ki so bili rojeni pred tem datumom.
Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem koristila oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko, kot je bilo določeno doslej, le da je lahko to pravico izrabljal le eden od staršev in ne oba hkrati.
Preberi še
'Prosti petki' bodo prihodnje leto zakonsko urejeni, so uresničljivi?
Kadrovnici se strinjata, da 30-urnega delovnika ne morejo uresničiti vsa podjetja.
02.12.2022
Preizkus štiridnevnega delovnega tedna uspeh tudi na Otoku
Prednosti krajšega delovnega tedna so opazili tako delavci kot delodajalci v Združenem kraljestvu.
26.02.2023
Po novem bo starševski dopust za oba znašal 160 dni. Očetovski dopust se bo s 30 skrajšal na 15 dni, starševski dopust pa – kot rečeno – podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. Sto dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno – kadar mati prenese vseh sto dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.
Skupaj znašajo finančne posledice izboljševanja položaja staršev in njihovih otrok 13,17 milijona evrov v letu 2023 in 19,86 milijona evrov v letu 2024.
Okrog sedem odstotkov prostih delovnih mest za krajši delovnik
Trenutno veljavni Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur tedensko in ne krajši od 36 ur, kar mora urejati kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ali podjetja. Če pogodba določa, da je obseg delovnih ur manjši od zakonsko predpisanega, gre za krajši delovnik. Razlogi za to so lahko različni in niso nujno vezani na starševski staž ali so posledica zdravstvenih težav.
"Delež sporočenih prostih delovnih mest za krajši delovni čas od polnega med vsemi sporočenimi prostimi delovnimi mesti je po letu 2014 upadal, v zadnjih petih letih pa se ob manjših nihanjih giblje od 6,7 do 7,4 odstotka," so sporočili z zavoda. Gre za objavo vseh delovnih mest, kjer se delo opravlja manj ur od zakonsko predpisanih.
Tako je bilo v letu 2022 zavodu sporočenih 11.981 prostih delovnih mest za krajši delovni čas od polnega, kar predstavlja sedem odstotkov vseh sporočenih prostih delovnih mest. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo sporočenih 1.511 prostih delovnih mest, ki so predstavljala 5,2 odstotka vseh.