.webp){kind=icon}
Dobro jutro! Svet Evropske centralne banke (ECB) bo danes po pričakovanjih šestič zapored dvignil glavne obrestne mere v evrskem območju. Glede na napovedi analitikov in izjave predstavnikov ECB se obeta dvig za 50 bazičnih točk, a se poraja vse več dilem, ali bo tako rekoč že sprejeto odločitev ECB zamajala kriza švicarske banke Credit Suisse. V primeru današnjega dviga za 50 bazičnih točk bo osrednja obrestna mera s 3,5 odstotka najvišja po oktobru 2008. Kljub umirjanju skupne izmerjene inflacije v zadnjih mesecih monetarne odločevalce skrbi stalna rast osnovne inflacije, torej rasti cen brez energije in hrane. Odločitev bo znana ob 14.15.
Večja verjetnost za recesijo v ZDA?
Ameriški bančni velikan Goldman Sachs je povišal oceno verjetnosti recesije v Združenih državah Amerike (ZDA) na 35 odstotkov za naslednjih 12 mesecev kot odgovor na povečano negotovost glede bančnega sistema. Pred tem je bila verjetnost za recesijo pri 25 odstotkih. Kljub temu ostaja napoved Goldman Sachsa med bolj optimističnimi, saj je mediana ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg, pri 60 odstotkih. Ob tem so vlagatelji postali izjemno občutljivi na možnost sistemskih finančnih stresov, te strahove pa je še povečala kriza zaupanja v Credit Suisse. Tako so trgi znižali pričakovanja glede prihodnjega dviga obrestnih mer ameriške centralne banke Fed.
EU vs. ZDA in Kitajska
Evropska komisija bo danes predstavila zakonodajna predloga, namenjena okrepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Gre za akt o okolju prijaznih tehnologijah in akt o kritičnih surovinah, s katerima pa želijo zagotoviti, da bo Evropska unija (EU) do konca desetletja proizvedla 40 odstotkov vseh potreb po čisti tehnologiji v ključnih elementih, kot so sončni kolektorji in baterije. S tem naj bi v EU pokazali, da lahko tekmujejo z ZDA in Kitajsko. Predlogi so bili uvedeni kot odgovor na strahove, da bi ključne industrije za uresničitev zelenega prehoda pobegnile iz Evrope v ZDA zaradi njihovega paketa subvencij. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo napovedala, da bo akt o industriji z neto ničelnimi izpusti oziroma čistih tehnologijah omogočil preprostejše sheme državnih pomoči, davčne olajšave in prožno uporabo sredstev EU ter s tem zagotovil pospešitev in poenostavitev postopkov ter dostop do financiranja.
Skrbi tudi na Otoku
V normalnih časih bi lahko odločitev britanskega ministra za finance Jeremyja Hunta, da gospodarstvu Združenega kraljestva pomaga z več kot 20 milijardami funtov, usmerila britansko centralno banko (angl. Bank of England – BOE) k ponovnemu zvišanju obrestnih mer. Toda naraščajoči pretresi na finančnih trgih lahko zasenčijo odločitev centralne banke o obrestnih merah naslednji teden. Vlagatelji so hitro znižali stave na drugo zvišanje ključne obrestne mere BOE za četrt točke, potem ko je zaskrbljenost glede zdravja banke Credit Suisse povzročila razprodajo bančnih delnic. Vlagatelji ob tem ostajajo zaskrbljeni glede inflacije, ki ostaja blizu najvišje vrednosti v štirih desetletjih. Hunt je namreč gospodarsko rast dve leti pred volitvami postavil v središče proračuna Združenega kraljestva.
Najbolj brano
1. Tanja Fajon: Diplomatski kanali z Rusijo morajo ostati odprti
2. Lovska zveza prodaja vilo v središču Ljubljane, zanimanje veliko
3. Kako je 152 let preživelo slovensko podjetje, ki se ne sme oglaševati
4. Seznam: Poiskali smo ta hip najcenejše avtomobile na trgu
5. Pod pritiskom tokrat švicarska banka Credit Suisse
Danes spremljamo
Naš največji farmacevt Krka bo objavil nerevidirane nekonsolidirane in konsolidirane računovodske izkaze za leto 2022. Potekala bo redna seja vlade in izredna seja državnega zbora (DZ), na kateri bodo obravnavali predlog resolucije DZ o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Na seji ustavnega sodišča bodo med drugim obravnavali zahtevo državnega sveta in več pobud za oceno ustavnosti dela zakona o nepremičninskem posredovanju.
Zasedal bo Svet EU za okolje, ki se ga bosta iz Slovenije udeležila minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in državni sekretar na ministrstvu za okolje, prostor in energijo Uroš Vajgl. Na zasedanju bodo skušali doseči izhodišče za pogajanja o direktivi o industrijskih izpustih. Razpravljali bodo tudi o predlogu o certificiranju odvzemov ogljika, predlogu o embalaži in odpadni embalaži ter o čiščenju komunalnih odpadnih voda.
