'Evropejci imamo zeleni industrijski načrt,' zagotavlja von der Leyen

Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu predstavila zeleni načrt za evropsko industrijo. Slednji vključuje tako zakonodajni okvir za čisto tehnologijo kot tudi prilagoditev pravil za dodeljevanje državne pomoči in financiranje na ravni Evropske unije (EU).

"Zagotoviti moramo, da bodo naše pobude pravične in da se bodo medsebojno spodbujale," je v zvezi z načrti EK povedala von der Leyen. Po njenem je krepitev konkurenčnosti in trgovine ključen pospeševalnik razvoja zelenih tehnologij in podnebne nevtralnosti. Prehod na okoljsko nevtralen industrijski razvoj je zato ključen, je še poudarila evropska predsednica.

EK je svoja prizadevanja v smeri zmanjševanja negativnih vplivov na podnebne spremembe zastavila s sprejetjem zelenega dogovora, ki ga je von der Lyen predstavila v svojem prvem nagovoru evropskim poslancem leta 2019, z njim pa napovedala uresničitev cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. V okviru načrta za okrevanje po epidemiji kovida bo EU za investicije namenila 800 milijard evrov in sočasno pripravila še druge finančne vzpodbude oziroma instrumente.

Odgovor na poteze Washingtona

"Prehod na ničelne izpuste že sproža industrijske, gospodarske in geopolitične spremembe, ki so daleč najhitrejše in najizrazitejše v času našega življenja," je bila o pozitivnih premikih na področju varovanja okolja v svojem današnjem nagovoru v švicarskih Alpah odločna von der Leyen. Prehod po njenih besedah pomeni razvoj in uporabo čistih tehnologij v gospodarstvu.

Evropska predsednica je v zvezi s tem omenila tudi podobne pobude drugih držav, med njimi Japonske, Indije, Združenega kraljestva in Kanade, ki prav tako vse bolj vlagajo v tehnologije in ukrepe za zeleni prehod.

Z besedami, da moramo "zagotoviti, da bodo naše pobude pravične in se medsebojno spodbujale", se je predsednica EK posredno obregnila ob gospodarske ukrepe uradnega Washingtona, ki pripravlja zakon za zniževanje inflacije (IRA), v katerem je predvidenih za okoli 370 milijard dolarjev subvencij in davčnih olajšav za domača podjetja. "Konkurenčnost in trgovina sta ključna za pospešitev čistih tehnologij in podnebne nevtralnosti," je poudarila in sklenila, da mora zato tudi Evropa bolje skrbeti za industrijo čiste tehnologije.

V zvezi z odzivom EU na omenjeni zakon so danes v Bruslju zasedali tudi finančni ministri držav članic, ki se ga je udeležil tudi pristojni slovenski minister Klemen Boštjančič. "Danes smo imeli intenzivno razpravo, sodelovali so številni ministri. Različne države imajo različne poglede in rešitve," je o razpravi, ki ni postregla z enotnim dogovorom glede odziva, povedala švedska ministrica za finance Elisabeth Svantesson. Napovedala je še, da bo Svet EU počakal na predlog EK, ki ga bodo nato obravnavali v različnih sestavah ministrov. "Poslušali bomo in skušali pripraviti nekaj, o čemer se bomo lahko strinjali," je sklenila.

Kaj prinaša evropski zeleni načrt?

"Evropejci imamo načrt. Imamo zeleni industrijski načrt. To je naš načrt za to, da bo Evropa postala dom čiste tehnologije in industrijske inovativnosti na poti k neto ničelnim izpustom," je pojasnila predsednica Evropske komisije. Načrt bo po njenih besedah temeljil na štirih stebrih. To so zakonodajni okvir, financiranje, veščine in trgovina.

V okviru prvega stebra je napovedala pripravo zakona za industrijo z ničelnimi izpusti oziroma Net-Zero Industry Act, v okviru katerega bo EU določila cilje za evropsko čisto tehnologijo do leta 2030. Cilj stebra je usmeritev naložb v strateške projekte, porazdeljene po celotni dobavni verigi.

V okviru drugega stebra zelenega industrijskega načrta namerava EU okrepiti financiranje proizvodnje čistih tehnologij. EK bo zato predlagala začasno prilagoditev pravil na področju državnih pomoči, tako da bodo te hitrejše in enostavnejše.

Tretji steber načrta vključuje razvoj veščin delovne sile, ki so potrebne za prehod na neto ničelne izpuste.

Četrti steber pa bo namenjen odprti in pravični trgovini s partnerji. Komisija si namreč prizadeva za sklenitev trgovinskih sporazumov z Mehiko, Čilom, Novo Zelandijo in Avstralijo ter nekaterimi drugimi državami oziroma regijami.

Von der Leyen je v svojem govoru določila tudi prihodnje usmeritve odnosov s Kitajsko. "Kitajska odkrito spodbuja energetsko intenzivna podjetja v Evropi in drugod, da v državo preselijo svojo proizvodnjo ali njen del," je bil kritična. Spotaknila se je tudi ob protekcionistično gospodarsko politiko Pekinga, ki vključuje obsežne subvencije za domača podjetja, medtem ko "podjetjem iz EU omejuje dostop do svojega trga". Na koncu pa je vendarle sklenila, da sprejemanje enostranskih potez, ki bi ogrozile medsebojno gospodarsko sodelovanje, ne pride v poštev in da se bo v odnosih s Kitajsko v prihodnje treba osredotočiti predvsem na zmanjšanje tveganj.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar