Splošno

Fotozgodba: Dogodki, ki so zaznamovali leto 2022

Avtor: Bloomberg Adria

27. december 2022, 21:00

Pripravili smo pregled dogodkov, ki so zaznamovali leto 2022

Leto je minilo v znamenju covida-19, geopolitike, zategovanja denarne politike in kripto zime

V Sloveniji smo imeli leto volitev, svoje predstavnike pa so izbirali tudi v ZDA in na Kitajskem

Fotozgodba: Dogodki, ki so zaznamovali leto 2022

Bloomberg

Bloomberg Adria

Leto 2022 bi moralo biti leto okrevanja po uspešnem spopadu s pandemijo covida-19. Namesto mirne plovbe pa je svet zajelo več viharjev hkrati. Pripravili smo kronološki pregled ključnih dogajanj na lokalnih in svetovnih trgih v letošnjem letu – od geopolitike in inflacijskih pritiskov do korupcije in športa.

Januar: Ko je bilo še videti, da bo leto spet zaznamovano s pandemijo covida-19

Januarja je svet vstopil v tretje leto pandemije covida-19 in kazalo je, da bo tudi leto 2022 minilo v znamenju nove koronavirusne bolezni. V Sloveniji je bilo še vedno obvezno nošenje mask v zaprtih javnih prostorih, veljal je pogoj PCT. Evropske države so čez leto – tudi po zaslugi visoke precepljenosti prebivalstva – odpravile večino ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni. Odprlo se je javno življenje, vrnila se je potrošnja. Medtem ko na Zahodu covid-19 postaja vse bolj oddaljen spomin, pa epidemija še vedno vztraja na Kitajskem, kjer zadnje tedne decembra beležijo rekordno število okužb. Država se je namreč po več mesecih stroge ničelne politike do covida-19 začela odpirati, težave pa predstavlja nizka precepljenost prebivalstva, predvsem starejših.

Februar: Putinova Rusija začne z vojaško invazijo na Ukrajino

Februarja je pandemijo covida-19 zasenčila ruska vojaška invazija na Ukrajino. Potem ko je prvotni načrt ruskega predsednika Vladimirja Putina za hitro okupacijo Ukrajine propadel, se je "posebna vojaška operacija" sprevrgla v dolgotrajen vojaški spopad, ki traja že 11. mesec. Medtem so države Evropske unije (EU) in G-7 sprejele vrsto ekonomskih sankcij proti Rusiji z namenom, da finančno izstradajo Putinov vojaški stroj. Prav tako so iste države ukrajinski vojski donirale vojaško opremo, vredno milijarde evrov, s pomočjo katere se Ukrajinci še vedno uspešno zoperstavljajo agresorju z vzhoda. Vojna je pripomogla k svetovnim podražitvam energije in hrane.

Marec: Visoka inflacija in začetek zaostrovanja denarne politike

Čeprav je vojna v Ukrajini pripomogla k rekordni inflaciji v državah Zahoda (in drugje), pa je stopnja letne inflacije nad dolgoletno povprečje zrasla že mesece prej. Stopnja letne inflacije v evrskem območju je januarja znašala 5,1 odstotka, v Združenih državah Amerike (ZDA) pa 7,5 odstotka. Visoka inflacija je bila sprva posledica (zgolj) ekspanzivne denarne politike, do rekordnih vrednosti pa jo je poslala draginja, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini. Marca je ameriška centralna banka Federal Reserve prvič po decembru 2018 zvišala ključno obrestno mero, letos skupaj za 425 bazičnih točk. Evropska centralna banka (ECB) je začela slediti junija, ko je prvič po letu 2011 zvišala ključne obrestne mere. Letošnji dvigi so skupaj znašali 250 bazičnih točk. Predsednica ECB Christine Lagarde je napovedala, da bo ECB po novem letu začela zmanjševati svojo bilančno vsoto.

April: Gibanje Svoboda Roberta Goloba zmaga na slovenskih parlamentarnih volitvah

S koncem epidemije covida-19 je bilo konec tudi tretje vlade Janeza Janše. Na mestu premierja ga je nasledil elektroinženir Robert Golob, ki je s svojo novoustanovljeno stranko Gibanje Svoboda na aprilskih volitvah prejel 34,45 odstotka vseh glasov. Golob je sestavil koalicijo, ki vključuje še stranki Socialni demokrati (SD) in Levica. Prvo polovico vlade so zaznamovali reševanje splošne in energetske draginje, tako za gospodinjstva kot podjetja. Priča smo bili tudi nekaterim kadrovskim menjavam v največjih državnih podjetjih, od energetike in Telekoma Slovenije do Slovenskega državnega holdinga (SDH) in SID banke. Vlada Roberta Goloba za naslednje leto napoveduje davčno reformo in ureditev zdravstva, državo pa bodo zadolžili za dodatne štiri milijarde evrov.

Maj: Delniški trgi zgrmijo pod težo geopolitičnih in makroekonomskih zapletov

Vojna v Ukrajini in makroekonomska negotovost sta povzročili izrazit padec pregretega delniškega trga. Ameriški indeks S&P 500 je maja zabeležil medletni padec vrednosti, od začetka leta pa je skupaj izgubil skoraj 20 odstotkov. Še slabše leto je zabeležil tehnološki Nasdaq, ki je upadel za tretjino. Industrijski Dow Jones je zabeležil 8,5 odstotka izgube. Leto ni prizaneslo niti evropskim delnicam – indeks Stoxx Europe 600 je letos upadel za 11,6 odstotka, Eurostoxx 50 pa za 10,3 odstotka. Slovenski SBITOP je zdrsnil za dobrih 15 odstotkov, medtem ko je šanghajski indeks SHCOMP je zabeležil 14,4-odstotni padec. Trdovratna inflacija in morebitna recesija bi lahko preprečili rast delniških indeksov tudi v naslednjem letu.

Junij: Cene energentov poletijo v nebo

Potem ko je vojna v Ukrajini že marca povzročila kratkotrajen skok cen energentov, so te junija začele rasti proti rekordnim vrednostim. Skrb glede pomanjkanja energentov v Evropi je junija katapultirala ceno zemeljskega plina, ki je avgusta dosegla 311 evrov za megavatno uro. Istočasno je zrasla cena elektrike, ki je na nemški borzi dosegla 625 evrov za megavatno uro. Čeprav so od letošnjega vrha cene upadle za dve tretjini, pa so še vedno izrazito nad dolgoletnim povprečjem. Špekulacije o pomanjkanju energentov in visoke cene so Evropo začele vleči v recesijo, možna je tudi fiskalna kriza držav. Evropske države so namreč za reševanje energetske draginje do sedaj namenile okoli bilijon evrov, hkrati pa so začele iskati alternativne vire za dobavo energentov in pospešeno vlagati v obnovljive vire energije. Večina držav je uvedla tudi davek na nepričakovane dobičke energetskih podjetij. Kljub temu staro celino še vedno tepe zapiranje jedrskih elektrarn, predvsem v Nemčiji.

Julij: Evro se približa pariteti z ameriškim dolarjem in jo mesec kasneje tudi prebije

V negotovih časih se krepi mednarodna moč ameriškega dolarja. Slednji se množično uporablja za devizne rezerve, hkrati pa je večina mednarodnih poslov s surovinami denominirana v dolarjih. V negotovih razmerah letošnjega leta je mednarodna moč dolarja zrasla na najvišjo raven po letu 2002, posledično pa je v primerjavi z dolarjem na najnižjo raven po letu 2002 padel tečaj skupne evropske valute. Evro se je julija nevarno približal pariteti z dolarjem, avgusta pa je bil po dveh desetletjih vreden manj od ameriških zelencev. Ameriški dolar od začetka novembra sicer šibi, evro pa je ponovno nekoliko zrasel. V začetku prihodnjega leta naj bi evro nadaljeval trend zmerne rasti v primerjavi z dolarjem, a bo tečaj ostal nihajen – predvsem bo odvisen od denarne politike centralnih bank na obeh straneh Atlantika.

Avgust: Trgovinski konflikt med ZDA in Kitajsko dobi nove razsežnosti

Na začetku avgusta so se odnosi med ZDA in Kitajsko nevarno zaostrili, potem ko je predstavnica ameriškega predstavniškega doma v kongresu Nancy Pelosi z delegacijo obiskala Tajvan. Kitajska je ob provokaciji zarožljala z orožjem, a do vojaškega konflikta ni prišlo. Namesto tega so ZDA zaostrile trgovinsko vojno s Kitajsko v kontekstu tekme za tehnološko prevlado. Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidena je na področju elektronskih polprevodnikov prepovedala izvoz znanja in tehnologije na Kitajsko, slednja pa se je pritožila na Svetovno trgovinsko organizacijo (STO). Začetek trgovinskega spora sicer sega še v čase predsedovanja Donalda Trumpa, ki ga je STO v primeru carin na kitajsko blago spoznala za krivega kršenja svetovnih trgovinskih pravil. Trump je dejal, da Kitajska potrebuje ameriško tehnologijo za razvojni preboj, Trumpovo politiko do Kitajske pa nadaljuje tudi Biden. Predsednik ZDA in vodja kitajske komunistične partije Xi Jinping sta se sicer srečala 14. novembra na Baliju, ZDA pa zaenkrat še vedno vztrajajo pri svojem.

September: Ohlajanje gospodarstva in napovedi o recesiji

Gospodarstvo ZDA je v prvih dveh letošnjih četrtletjih zabeležilo negativno gospodarsko rast, s čimer so bili izpolnjeni pogojih za tehnično recesijo. Čeprav se je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju pobralo, so začele vedno glasnejše postajati napovedi, da evropsko, ameriško in svetovno gospodarstvo drvijo v recesijo. Tam naj bi se že nahajala britansko in nemško gospodarstvo, medtem ko bi se lahko Slovenija recesiji izognila. Mednarodne institucije, kot so ECB, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za naslednje leto napovedujejo stagflacijo – minimalno gospodarsko rast in visoko inflacijo –, medtem ko bolj črnogledi ekonomisti, kot je "Dr. Doom" Nouriel Roubini, napovedujejo krizo vseh kriz. Analitiki Bloomberg Adria so za naslednje leto napovedali krčenje gospodarske rasti v Sloveniji in na Hrvaškem, ostale države regije Adria pa naj bi zabeležile nizko stopnjo rasti.

Oktober: Kongres Kitajske komunistične partije, menjava vodstva na Otoku in prvi krog predsedniških volitev v Sloveniji

Oktober je minil v znamenju demokracije. V Sloveniji smo v prvem krogu predsedniških volitev izbirali novega predsednika republike, ki smo ga dokončno izvolili v novembrskem drugem krogu. Prvič v zgodovini je to funkcijo zasedla ženska – predsednica republike je postala pravnica Nataša Pirc Musar. Volitve so imeli tudi na Kitajskem, in sicer je oktobra potekal kongres Kitajske komunistične partije, na katerem je Xi Jinping prejel tretji mandat na čelu drugega največjega gospodarstva na svetu. Po fiasku z objavo načrta fiskalnih sprememb pa je oktobra odletela britanska premierka Liz Truss, ki je funkcijo predsednice britanske vlade zasedala le mesec dni in pol. Nasledil je jo Rishi Sunak, ki je z napovedjo novih oziroma višjih davkov uspel pomiriti finančne trge. Prvi torek v novembru so se na kongresne volitve podali Američani. Demokratom je uspelo delno odbiti napad republikancev – pričakovano so izgubili večino v predstavniškem domu kongresa, presenetljivo pa so povečali večino v senatu. Še preden bi začela ameriška javnost zares pogledovati proti predsedniškim volitvam leta 2024, je kandidaturo za predsednika vnovič napovedal kontroverzni nekdanji predsednik ZDA Donald Trump.

November: Kriza kriptovalut kulminira v propadu kriptoborze FTX

Leto 2022 je bilo še posebej zahtevno za vlagatelje v kripto sredstva. Vrednost bitcoina je letos upadla za 63,7 odstotka, večina žetonov NFT pa je izgubila tudi več kot 90 odstotkov vrednosti. Leto 2022 je izbrisalo okoli dva bilijona evrov vrednosti digitalnih sredstev. Toda nobena novica iz kripto sveta ni odmevala tako močno kot propad FTX, nekoč tretje največje kripto borze na svetu. Njen ustanovitelj Sam Bankman-Fried je bil aretiran na Bahamih zaradi suma poslovne goljufije, sedaj ga čaka sojenje v rodnih ZDA. Propadle so tudi nekatere druge kriptovalute in kripo borze, propad FTX pa je silovito zamajal zaupanje vlagateljev v digitalna sredstva, katerih tržna vrednost je trenutno ocenjena na okoli 800 milijard evrov.

December: Svetovno nogometno prvenstvo in Katargate

December je minil v znamenju težko pričakovanega svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju. Mundial je dvigal prah že nekaj časa, predvsem zaradi kršenja človekovih in delavskih pravic najetih delavcev, ki so v Katarju gradili infrastrukturo za izvedbo prvenstva. Britanski Guardian je poročal, da je v zahtevnih pogojih katarskih gradbišč življenje izgubilo okoli 6.500 tujih delavcev. V času svetovnega prvenstva, na katerem je lovoriko najboljše reprezentance na svetu – prvič v dobi Lionela Messija – dvignila Argentina, pa je v javnost prišla korupcijska afera, imenovana Katargate. Organi pregona so namreč na podlagi suma sprejemanja podkupnine od Katarcev in Maročanov v Bruslju aretirali več ljudi, med njimi tudi podpredsednico Evropskega parlamenta Evo Kaili. Potem ko so organi zasegli skoraj milijon evrov gotovine, so evropske poslanke in poslanci s položaja podpredsednice razrešili Kaili, proti kateri teče tudi postopek na sodišču. Parlamentarci so zaustavili rahljanje vizumske zakonodaje za državljane Katarja, hkrati pa za naslednje leto napovedali obsežno preiskavo o korupciji v Evropskem parlamentu.

Častne omembe:

- vstop Hrvaške v evrsko in schengensko območje

- podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini

- smrt kraljice Elizabete II

- Muskov nakup Twitterja za 44 milijard dolarjev

- zimske olimpijske igre v Pekingu

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Energetika Inflacija Vladimir Putin Joe Biden Evropska unija Recesija Jerome Powell Christine Lagarde Xi Jinping dolar evro Robert Golob ZDA Kitajska Nataša Pirc Musar Vojna v Ukrajini Združene države Amerike

Kitajska stopnjuje diplomatski napad na ZDA in jih stiska v kot

Kitajska stopnjuje diplomatski napad na ZDA in jih stiska v kot

Kitajsko zunanje ministrstvo izdalo dokument, v katerem napadajo demokracijo in zunanjo politiko ZDA.

27.03.2023

Avtor: Klemen Balanč

Kitajska se je odločila, da nagne vojno tehtnico v korist Rusije

Kitajska se je odločila, da nagne vojno tehtnico v korist Rusije

Kitajska prvič od začetka vojne v Ukrajini vojaško in diplomatsko podprla Rusijo, ki pridobiva pobudo tako na bojišču kot v mednarodnih odnosih.

22.03.2023

Avtor: Klemen Balanč

Glavna politična tveganja v letu 2023: Vojna, voda in tehnologija

Glavna politična tveganja v letu 2023: Vojna, voda in tehnologija

Ruski in iranski terorizem ter razvoj umetne inteligence največja politična tveganja v letu 2023.

04.01.2023

Avtor: Klemen Balanč

Prevlada dolarja nesporna, a konkurenca se krepi

Prevlada dolarja nesporna, a konkurenca se krepi

Ameriški dolar z 58,3-odstotnim deležem ostaja kralj svetovnih deviznih rezerv, sledita mu evro in funt.

27.06.2023

Avtor: Aleš Kovačič

Vse novice iz rubrike Ostalo

Trump proti Harris: V kakšno jutro se bomo prebudili

Trump proti Harris: V kakšno jutro se bomo prebudili

Osvežimo spomin, kakšni so gospodarski načrti obeh kandidatov, Donalda Trumpa in Kamale Harris.

pred 33 minutami

Avtor: Bloomberg Adria

Na kratko iz sveta: Trgi v pričakovanju izida ameriških volitev

Na kratko iz sveta: Trgi v pričakovanju izida ameriških volitev

To je današnjih kratek pregled svetovnega dogajanja:

pred 6 urami

Avtor: Bloomberg Adria

TOP 5 novic za začetek dneva: Naj se šov začne!

TOP 5 novic za začetek dneva: Naj se šov začne!

To so novice, ki danes odmevajo v poslovnih medijih.

pred 7 urami

Avtor: Uroš Božin

Morebitni nemiri: ameriška vojska preigrava možne scenarije

Morebitni nemiri: ameriška vojska preigrava možne scenarije

Ameriška vojska je izvedla simulacije morebitnih scenarijev po volitvah.

04.11.2024

Avtor: Urban Červek

Primer Temu: Kako je nakupovanje postalo kot igranje igrice ali loterije

Primer Temu: Kako je nakupovanje postalo kot igranje igrice ali loterije

Top 10 nasvetov, ki se jih lahko naučijo domači trgovci od Temuja.

02.11.2024

Avtor: Marta Premužak

Ostalo

Trump proti Harris: V kakšno jutro se bomo prebudili

Trump proti Harris: V kakšno jutro se bomo prebudili

Osvežimo spomin, kakšni so gospodarski načrti obeh kandidatov, Donalda Trumpa in Kamale Harris.

pred 33 minutami

Avtor: Bloomberg Adria

Pričakovanja v nemški kemični industriji oktobra pozitivna

Pričakovanja v nemški kemični industriji oktobra pozitivna

Kemična podjetja upe polagajo v vladni paket ukrepov za brzdanje cen električne energije.

pred 1 uro

Avtor: Uroš Božin

Še eden nemški dobavitelj avtoindustrije v odpuščanja

Še eden nemški dobavitelj avtoindustrije v odpuščanja

Povpraševanje v Evropi je šibko, kar povzroča presežne zmogljivosti v Nemčiji in drugod po Evropi.

pred 3 urami

Avtor: Uroš Božin

Oktobrska prodaja: Odličen mesec za Fiat, slab za Teslo

Oktobrska prodaja: Odličen mesec za Fiat, slab za Teslo

Po desetih mesecih se je opazno povečal delež bencinskih avtomobilov, zmanjšal pa delež električnih.

pred 5 urami

Avtor: Uroš Božin

Na kratko iz sveta: Trgi v pričakovanju izida ameriških volitev

Na kratko iz sveta: Trgi v pričakovanju izida ameriških volitev

To je današnjih kratek pregled svetovnega dogajanja:

pred 6 urami

Avtor: Bloomberg Adria

vse novice iz rubrike Ostalo