Prosti petki ali šesturni delovni čas? Večina zaposlenih bi se ob tem verjetno na široko nasmehnila. Čeprav nekatera podjetja pri nas tovrsten 30- ali 32-urni delovnik že omogočajo, ta zakonsko še ni urejen. To naj bi se prihodnje leto spremenilo, napoveduje minister za delo Luka Mesec. "Podjetja bi se za ta korak odločila prostovoljno," je za N1 dejal Mesec. Tudi delavcem s krajšim delovnikom bo priznana polna delovna in pokojninska doba.
Trenutni zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur tedensko in ne krajši od 36 ur, kar mora urejati kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ali podjetja. Zato morajo biti podjetja, ki že zdaj omogočajo manjši obseg dela od predpisanega, zelo kreativna, da zadostijo zakonski regulativi. Kako daleč s predlogom zakona pa so na ministrstvih?
Pogajanja še pred kocem leta
"Tovrsten predlog zahteva širši dogovor vseh socialnih partnerjev, obenem pa je to področje tudi v pristojnosti ministrstva za delo," pravijo na gospodarskem ministrstvu. Zaradi energetske krize se trenutno na ministrstvu prioritetno osredotočajo na pomoč gospodarstvu. "Vprašanje krajšega delovnika tako še ni predmet razprav in aktivnosti na našem ministrstvu," sporočajo na gospodarskem ministrstvu.
Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, trenutno ZDR-1 dopušča možnost, da se z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo kot polni delovni čas lahko določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
"V okviru posebne pogajalske skupine za spremembe ZDR-1 bo relevantno vprašanje spremembe spodnje meje obsega polnega delovnega časa, ki je sedaj določena na 36 ur na teden," pravijo na ministrstvu za delo. Pogajanja se bodo pričela pred koncem letošnjega leta. Kot še poudarjajo, bo uvedba krajšega delovnika prostovoljna, po njihovih besedah je to zagotovo odvisno od dejavnosti delodajalca in načina opravljanja dela.
Krajši delovnik ni za vsa podjetja
Pri nas lahko zaenkrat podjetja, ki omogočajo proste petke, preštejemo na prste ene roke. Prvi so to možnost ponudili v trgovskem diskontu Hofer, kjer so 30-urni delovnik z vsemi ugodnostmi zaposlitve za polni delovni čas uvedli na področju prodaje in logistike, z letošnjim letom pa še na področju uprave oziroma administracije.
Tudi v Lidlu Slovenija zaposleni delajo po različnih fleksibilnih zaposlitvenih modelih od 25 do 40 ur na teden. Tako lahko predvsem trgovci delajo tri- ali štirikrat na teden. "Večina prodajalcev večinoma dela 30 ur na teden, večina skladiščnikov pa 40 ur na teden," sporočajo iz Lidla. Od 1. maja letos pa so za delovna mesta prodajalec in skladiščnik ter viličarist dodatno uvedli nov delovnik, in sicer 36 ur na teden kot polni delovni čas.
Tudi zaposleni v podjetju za notranje oblikovanje Donar delajo manj od zakonsko predvidenih 40 ur, prav tako v podjetju Mikro + Polo.
Krajši delovnik za polno plačo povsod ne deluje ali ni mogoč
Denimo v Plastiki Skaza so o krajšem delovnem času govorili in ga preizkušali, vendar ga v tem trenutku ne morejo izvajati.
"30-urni delavnik ni realna in idealna rešitev za vsa podjetja," pravi Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala Optius. Kot primer vzame proizvodno podjetje, ki se sooča s pomankanjem ustreznega kadra in zaradi povečanih naročil že sedaj s težavo zagotavlja vse pogodbene obveznosti.
"V primeru krajšega delovnega časa bi podjetje potrebovalo še večje število delavcev, da bi zmoglo obdelati vsa naročila," dodaja Boštjančič. Vendar pa je po njenih besedah ta model vsekakor dobrodošel v podjetjih in na delovnih mestih z večjo dodano vrednostjo, kjer ni pomembno na primer število oddelanih ur, temveč število in obseg dobro pridobljenih novih poslov.
Farmacevti: Skrajšani delovni čas bi težko uvedli
"Skrajšanje delovnega časa in individualno razporejanje delovnega časa bi v farmacevtski proizvodnji težko uvedli, saj tehnično-tehnološki procesi (zmogljivosti strojev in naprav, tekoči trak, izmensko delo ...) ter zahteve mednarodnih standardov kakovosti ne omogočajo poenostavljenega povečanja produktivnosti," pravijo v Krki, kjer delavci še vedno delajo standardnih 40 ur tedensko.
Kot dodajajo, v proizvodnji učinkovin, to je surovin za proizvodnjo zdravil, zaradi specifik tehnoloških procesov delo poteka neprekinjeno vse dni v tednu. "Kjer narava dela to dopušča, omogočamo zaposlenim fleksibilni delovni čas in deloma tudi delo na domu," sporočajo iz Krke. V Leku so bili redkobesednejši; kot pravijo, se bodo lahko o predlogu o 30-urnem delovniku opredelili šele, ko bo pripravljen.
"Izkušnje tistih podjetij, ki so to iniciativo že vpeljale, kažejo na to, da gre za družbe z visoko dodano vrednostjo in visoko produktivnostjo," pravi Laura Smrekar iz kadrovske agencije Competo. Kot meni, ta pot ni vzdržna za delovno intenzivne panoge z nizko produktivnostjo. "In v našem okolju imamo še veliko podjetij z nizko dodano vrednostjo," poudarja Smrekar.
Slovenija je majhen trg – tudi za iskanje kadra
Privabljanje dobrih kadrov predstavlja enega večjih izzivov delodajalcev danes. "Najmanj izzivov imajo tista podjetja, ki so za močno kulturo in zadovoljstvo zaposlenih skrbela že prej – permanentno vlagala v ljudi," pravi Smrekar iz Competa. Posledično so kot privlačni delodajalci privlačnejša za dobre kadre na trgu. "Delavci so tisti, ki danes lahko izbirajo in izbirajo delovna okolja, o katerih so slišali dobre stvari oziroma za katere so dobili dobra priporočila. Slovenija je majhen trg in kandidati si med seboj delijo svoje izkušnje," pojasnjuje Smrekar.
Po njenih izkušnjah v oglase za delo podjetja napišejo marsikaj, večinoma gre za lepe pridevnike in superlative. "Preden se nekdo prijavi na oglas, se dobro pozanima o tem, kako podjetje dejansko skrbi za svoje ljudi; razišče spletno stran delodajalca in njegova družbena omrežja, povpraša kolege, prebira forume," našteva Smrekar.
Tudi Saša Boštjančič iz Optiusa pravi, da v pogovorih z delodajalcih na terenu opaža, da jih vse več razmišlja o 30-urnem delovniku. "Želijo ga vpeljati še v kratkem z namenom, da bi na tak način lažje pritegnili najboljše talente," pojasnjuje Boštjančič.
Po njenih besedah pa se je na drugi strani treba vprašati, kaj se bo zgodilo s podjetji, ki si tega zaradi pomanjkanja ustreznega kadra ali zaradi poslovnega modela, produktov ali storitev, ki jih proizvajajo, ne bodo mogla privoščiti. "S tem bodo za mnoge kupce lahko postala nezanimiva tako doma in v tujini," pravi Boštjančič.
"Vsaj 25-odstotno povišanje za 40-urni delovnik"
Opravljena je bila tudi prva večja raziskava o vplivu štiridnevnega delovnega tedna, v kateri je sodelovalo 33 podjetij in skupno 903 delavcev. Poskus je potekal pod nadzorom neprofitne organizacije 4 Day Week Global, trajal pa je šest mesecev. Prihodki podjetij so se med poskusom povečali za približno osem odstotkov in so bili 38 odstotkov višji v primerjavi z letom prej.
97 odstotkov sodelujočih je želelo nadaljevati s štiridnevnim delovnikom, pri čemer so delavci poročali o manjšem delovnem stresu, izgorelosti, anksioznosti in utrujenosti, pa tudi o manjših težavah s spanjem.
Po poskusu so zaposleni celo rekli, da bi želeli povišice, če bi se delodajalec vrnil na 40-urni delovnik. 42 odstotkov jih je reklo, da bi potrebovali vsaj 26- do 50-odstotno povišanje plače, 13 odstotkov bi jih potrebovalo več kot 50-odstotno zvišanje, preostali pa so dejali, da ni denarja, ki bi jih prepričal, da se vrnejo na 40-urni delovni teden.
.webp){kind=icon}
