.webp){kind=icon}
Vlada Roberta Goloba je pregledala vsa kadrovanja med 1. januarjem 2020 in 1. junijem 2022. V prvi tovrstni analizi, ki jo je pripravilo ministrstvo za javno upravo, so želeli preveriti, ali je pri novih zaposlitvah, premestitvah in drugih kadrovskih potezah prihajalo do neustreznih oziroma neprimernih praks kadrovanja.
Skupno število zaposlenih v organih državne uprave se je v tem obdobju povečalo za 512 (z 31.334 na 31.846), kar predstavlja 1,63-odstotno povečanje. Od tega je bilo kabinetnih zaposlitev 243, pri čemer je 79 javnih uslužbencev, ki so bili zaposleni v kabinetih, nadaljevalo z delom v organih državne uprave tudi po prenehanju mandata funkcionarja. To pomeni tretjino vseh kabinetnih zaposlitev.
"Ko smo analizirali t. i. prehode iz kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas po časovnih obdobjih, ugotavljamo, da posebej izstopata zadnja dva meseca pred nastopom nove vlade, ko število prehodov znaša trikratnik (315 odstotkov) mesečnega povprečja v celotnem obdobju analize," so zapisali na vladi.
Največ zaposlitev kabinetnih delavcev je v času vlade Janeza Janše sicer izvedel generalni sekretariat vlade, kjer je od devetih zaposlenih na zaupanje službo za nedoločen čas dobilo sedem oseb, ena pa je dobila službo za določen čas. Naslednje po vrsti je bilo ministrstvo za finance, za njim pa služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko.
"Lahko ugotovimo, da so tisti, ki so bili najglasnejši kritiki te analize, tudi imeli razlog, da jo vnaprej kritizirajo, saj so najuspešneje izvajali kadrovanje," je za STA komentirala ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Postaja namreč že kar urbana legenda, da vsi zaposleni v kabinetih pozneje dobijo tudi službo v državni upravi, je dodala.
V analiziranem obdobju je bilo opravljenih skupaj 23.388 premestitev, pri čemer se je večina zgodila zgolj iz razloga višanja plačnih razredov, ne pa iz potreb delovnega procesa. "Malo je primerov premestitev med posameznimi organi, ki bi kazali na mobilnost javnih uslužbencev znotraj internega trga dela," so zapisali v analizi.
Ob tem je bil za polovico kabinetnih zaposlitev ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi določen višji plačni razred, kot bi zaposlenim sicer pripadal glede na zahtevnost delovnega mesta, saj je bil uporabljen institut plačnega sistema, ki izjemoma omogoča določitev višjega plačnega razreda.
