Ključne evropske države bodo morda morale podvojiti izdatke za obrambo, da bi se spopadle z izzivom ruske agresije v Ukrajini in morebitnim koncem ameriške vojaške pomoči v novi administraciji Donalda Trumpa, ugotavlja poročilo Bloomberg Intelligence.
Analitiki Bloomberg Intelligence so zapisali, da bo 15 največjih evropskih članic zveze Nato moralo povečati letne izdatke za obrambo za kar 340 milijard dolarjev na 720 milijard dolarjev.
Poleg ruske agresije v Ukrajini, od začetka katere je danes minilo tisoč dni, poročilo kot grožnjo evropskim državam navaja tudi novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki je med kampanjo za Belo hišo povedal, da bo zmanjšal varnostne in obrambne odnose ZDA z Evropo. Republikanec je med vrhom zveze Nato v svojem prvem mandatu tudi zagrozil, da bo vojaški pakt zapustil, če zaveznice ne bodo povečale izdatkov za obrambo.
Preberi še
Rheinmetall in Leonardo v skupen posel za izdelavo tankov
Ustanovitev skupnega podjetja, Italija naročila več sto tankov v vrednosti 20 milijard evrov.
04.07.2024
Analiza: Vloga 'globalnega policaja' ima svojo ceno
Poraba za vojsko se je v zadnjih petih letih močno povečala in na svetovni ravni vedno znova dosega nove rekorde.
01.07.2024
Boštjan Skalar, GOIS: 'Cilj obrambne industrije je izdelati čim več končnih produktov'
Želimo organizirati regijski obrambni sejem, s poudarkom na uporabi umetne inteligence v obrambi.
04.03.2024
"Ruska agresija je že spodbudila povečanje obrambnih izdatkov v Evropi," je zapisal glavni avtor poročila George Ferguson. "Vendar pa bo potrebno še več za podporo Ukrajini, preprečevanje agresivne drže Moskve in reševanje vse večje strateške konkurence s Kitajsko."
Evropska oborožitev lahko traja več kot desetletje
Po desetletjih nezadostnih naložb po koncu hladne vojne bi lahko evropska oborožitev v takšnem obsegu trajala več kot desetletje, saj so zaostanki v dobavi pri obrambnih podjetjih čedalje večji. Poročilo Bloomberg Intelligence ugotavlja tudi, da zaradi manjše obrambno-industrijske baze stara celina v bližnji prihodnosti ne bo morala zadostiti povpraševanju po vojaški opremi in orožju.
Izmed evropskih držav članic zveze Nato, ki za obrambo namenjajo manj od zahtevanih dveh odstotkih BDP, spadajo Španija (1,28 odstotka), Slovenija in Luksemburg (oba po 1,29 odstotka), Belgija (1,3 odstotka), Italija (1,49 odstotka) ter Portugalska (1,55 odstotka). Največji delež BDP za obrambo namenja Poljska, in sicer 4,12 odstotka. Združene države Amerike za obrambo medtem namenjajo 3,38 odstotka BDP.
Slovenija bo v letu 2024 za obrambo namenila 1,29 odstotka BDP, kar jo uvršča na predzadnje mesto v zvezi Nato.
Draghi svari pred 'počasno agonijo'
Poročilo Bloomberg Intelligence je prišlo v času pozivov evropskim voditeljem in odločevalcem, da sprejmejo strukturne reforme in povečajo strateško avtonomijo. Nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je pred desetimi dnevi voditelje EU pozval, naj pospešijo strukturne reforme, ki bi izboljšale gospodarsko stagnacijo stare celine.
Draghi je posvaril pred "počasno agonijo" Evropske unije, če države članice ne bodo hitro ukrepale za povečanje produktivnosti z dodatnimi naložbami. "Priporočila o konkurenčnosti so glede na trenutne gospodarske razmere nujna. Še bolj nujna so postala po volitvah v ZDA," je po poročanju Euronews 8. novembra na zasedanju Evropskega sveta dejal Draghi.
Lagarde poziva k večji enotnosti
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je včeraj dejala, da bi morala Evropa združiti svoje vire na področjih, kot sta obramba in podnebje, saj se rast produktivnosti stare celine zmanjšuje, svet pa drobi v rivalske bloke.
V govoru v Parizu je dejala, da je Evropa izgubila vodilno mesto pri napredku v digitalni dobi, hkrati pa je prosta trgovina vse bolj pod ogrožena. "Če skupaj povečamo rast produktivnosti in združimo sredstva na področjih, kjer se naše prednostne naloge tesno ujemajo, kot sta obramba in zeleni prehod, lahko dosežemo želene rezultate in učinkovito upravljamo javno porabo," je povedala Lagardova.
"Ne moremo se več obravnavati kot ohlapen klub neodvisnih gospodarstev. V svetu, ki se drobi na geopolitične bloke, osredotočene na največja gospodarstva, je ta pogled zastarel," je dejala Lagardova. "Danes se moramo razumeti kot enotno, veliko gospodarstvo s pretežno skupnimi interesi."
"Ne moremo se več obravnavati kot ohlapen klub neodvisnih gospodarstev. V svetu, ki se drobi na geopolitične bloke, osredotočene na največja gospodarstva, je ta pogled zastarel," je povedala predsednica ECB Christine Lagarde.
Njen poziv k večjemu povezovanju se ujema z opozorili drugih evropskih odločevalcev, ki pravijo, da bi Trumpova vrnitev lahko ustoličila novo obdobje protekcionizma, ki bi bilo še posebej škodljivo za evropsko gospodarstvo.
Pred dnevi smo poročali, da je predsednik Bundesbank Joachim Nagel v intervjuju za časnik Die Zeit opozoril, da Trumpove grožnje s trgovinskimi dajatvami močno ogrožajo nemško gospodarstvo. "Če bodo carinski načrti uresničeni, nas to lahko stane odstotek gospodarske proizvodnje," je povedal za časnik.