Medtem ko je Golobova vlada v javno obravnavo poslala predlog davčnih sprememb, ki predvidevajo tudi znižanje splošne olajšave s 5.500 evrov na pet tisoč evrov in ukinitev postopnega višanja na 7.500 evrov, so se Nemci spreminjanja davčne sistema lotili ravno obratno. Nemška vlada pripravlja paket davčnih olajšav, da se bodo zaposleni lažje spopadli z visoko inflacijo, je napovedal finančni minister Christian Lindner.
Po Lindnerjevih besedah so se za ta ukrep odločili predvsem za blažitev posledic visoke inflacije pri zaposlenih, ki se zaradi dviga plač soočajo z višjimi davčnimi bremeni. Zvišanja plač, ki so jih bili delavci deležni zaradi visoke inflacije, namreč večje davčne obveznosti praktično izničijo.
Če država predlaganega ukrepa ne bo sprejela, bo moralo od januarja 2023 višje davke plačati okoli 48 milijonov Nemcev. Ukrep naj bi bil skupaj vreden 10 milijard evrov.
Preberi še
Goran Novković: Že desetletja delamo kozmetične davčne spremembe
Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo zaradi demografskih težav veliko preobremenitev aktivnega dela prebivalstva z neaktivnim.
04.08.2022
Prvi odzivi na predlog davčnih sprememb: 'Velik korak nazaj'
V Združenju delodajalcev Slovenije ocenjujejo, da so predlagane spremembe velik korak nazaj.
02.08.2022
Kako se obdavčitev naših plač primerja s sosedi
Države članice EU lahko svobodno oblikujejo sisteme obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb.
03.08.2022
Na drugi strani pa naša vlada povečuje davčni primež. Poseg v davčno zakonodajo, ki jo je spisala prejšnja Janševa vlada, opravičuje s tem, da je treba upoštevati tudi javnofinančno stabilnost in nadomestiti prekomerni izpad javnofinančnih prihodkov. Z novim predlogom naj bi v javni blagajni ostalo okrog 150 milijonov evrov.
Nemcem višje plače, Slovenci v močnejši davčni primež
Kako se torej z inflacijo spopada nemška vlada? Zvišati nameravajo tako splošno davčno olajšavo kot tudi olajšave za vzdrževane družinske člane. Ob tem bodo dvignili tudi spodnjo mejo najvišjega dohodninskega razreda, v katerem velja 42-odstotna stopnja obdavčitve.
Nemčija tako kot Slovenija uporablja progresivno dohodninsko lestvico. To pomeni, da več kot nekdo zasluži, bolj je obdavčen. Davčna stopnja se razlikuje glede na višino dohodka in znaša med 14 do 45 odstotkov. Najvišje stopnje pa ne veljajo za celoten znesek, zaslužen v enem letu, ampak za razliko med zneski, obdavčenimi po nižji in višji stopnji.
Pri nas je v lanskem letu splošna davčna olajšava znašala 3.500 evrov, potem jo je Janševa vlada za letošnje leto dvignila na 4.500 evrov. Po trenutni zakonodaji bi se morala ta prihodnje leto zvišati na 5.500 evrov in potem postopoma do 7.500 evrov, a se to glede na nov predlog Golobove vlade ne bo zgodilo. V prihodnjem letu bi glede na predlog lahko imeli splošno davčno olajšavo pri pet tisoč evrih.