.webp){kind=icon}
Posledice pandemije koronavirusa in ozkih grl v dobavnih verigah čutijo vse gospodarske panoge, posledice pomanjkanja polprevodnikov, ki so sestavni del vseh elektronskih naprav, pa so bile še posebej pereče. Kombinacija povečanega povpraševanja, geopolitičnih trenj in težave pri transportu polprevodnikov še vedno vplivajo predvsem na avtomobilsko industrijo, čeprav se stanje na svetovnih trgih počasi izboljšuje.
Polprevodniki so sestavni del vseh čipov, ki jih uporabljamo v elektronskih napravah, od avtomobilov do mobilnih telefonov. Ker so se v času pandemije potrošniške navade spremenile in je bil večji del proračuna gospodinjstev namenjen nakupom elektronske opreme, tudi zaradi bolj razširjenega dela od doma, je bilo povpraševanje v letih 2020 in 2021 visoko, na drugi strani pa je zaradi težav s koronavirusom v južni in vzhodni Aziji ponudba mikročipov ni uspela slediti povpraševanju.
Bloomberg
Leta 2019 je bila povprečna dobavna doba za polprevodnike 12,7 tedna, med pandemijo pa je v lanskem letu strmo narasla. Vrh je povprečna dobavna doba dosegla ob koncu maja, ko je znašala 27,1 tedna od naročila, ob koncu junija pa je prvič po treh letih padla. Ali to pomeni, da se kriza umirja? "Nekaj znakov kaže na to, da se inflacija v dobavni verigi umirja in da se rast cen upočasnjuje, a še vedno obstajajo ozka grla v nekaterih sektorjih, ki povzročajo zastoje v proizvodnji. Spodbudno je, da med ključnimi dobavitelji, ki jih spremljamo, nihče ni objavil rekordno dolgih čakalnih dob, kar morda kaže na to, da smo dosegli vrh tega neugodnega cikla," za Bloomberg razlaga Chris Rolland, analitik v finančni skupini Susquehanna.
Skoraj 80 odstotna rast dobička, delnica TSMC pa kljub temu pada
Največji globalni proizvajalec čipov za druga podjetja je tajvanski TSMC, ki proizvaja tehnološko najbolj izpopolnjene čipe na tržišču in je tako ključen tudi za svetovne tehnološke velikane, kot je Apple. TSMC izdela več kot polovico vseh svetovnih čipov in ima trikrat večji delež od prvega zasledovalca, Samsunga. Odvisnost od držav vzhodne Azije, predvsem od Tajvana, je v luči ruske invazije na Ukrajino postala resen problem, na relaciji Tajvan – Kitajska prav tako obstajajo velika trenja, ki jih še podžiga obisk predstavnice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi.
Največji delež čipov, ki jih proizvaja TSMC, konča v elektronskih izdelkih (računalniki, pametni telefoni, ...) in izdelkih za telekomunikacije, predvsem povpraševanje po elektronskih napravah pa se je v začetku letošnjega leta umirilo. V TSMC-ju so letos začeli megalomanski triletni plan vlaganja v nove tovarne čipov, za investicije bodo namenili rekordnih 100 milijard dolarjev, da bi tako ohranili prevlado na svetovnem trgu polprevodnikov in čipov. TSMC je postal vodilni igralec na trgu tudi zato, ker se strogo držijo načela, da le izdelujejo čipe, ki jih dizajnirajo drugi, in na trgu ne ponujajo svojih izdelkov. "Ključ do razumevanja uspeha TSMC-ja je v tem, da se držijo obljube, da ne bodo tekmovali s svojimi strankami," pravi Glenn O’Donnel, raziskovalec v svetovalnem podjetju Forrester.
Pred TSMC-jem je burno obdobje, leta 2021 je velika naložba v nove tovarne izgledala zelo smiselno, ko je povpraševanje po mikročipih naraslo za kar četrtino, letos naj bi bila rast okrog sedemodstotna, za leto 2023 pa analitiki predvidevajo, da naj bi se trg skrčil za okrog tri odstotke. Ob tem je TSMC močno odvisen od prodajne uspešnosti Appla, saj kar četrtino svojih čipov dobavi ameriškemu tehnološkemu velikanu. Slabše napovedi za drugo polovico leta 2022 in leto 2023 so botrovale nezaupljivosti investitorjev, delnica TSMC-ja je letos padla že za 27 odstotkov, a se je v zadnjem mesecu pobrala in trenutno kotira dobrih 20 odstotkov nižje kot januarja. In to ne glede na to, da je promet v drugem četrtletju v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zrasel za 37 odstotkov, dobiček pa za kar 67 odstotkov.
ZDA in Evropa bi se osamosvojili od tajvanskih čipov
V ZDA in v Evropi se bojijo odvisnosti od azijskih dobaviteljev, zato sta v procesu potrjevanja dva velikopotezna načrta. ZDA je še na sredini 90. let proizvedla več kot 40 odstotkov vseh svetovnih čipov, Evropska unija pa dobrih 20 odstotkov. Danes v ZDA izdelajo manj kot 15 odstotkov čipov, v EU pa okrog 10 odstotkov. Zato so Američani pripravili Chips Act, ki predvideva dobrih 52 milijard dolarjev državnih investicij in spodbud za gradnjo novih tovarn polprevodnikov in čipov v ZDA, v Evropi pa so obstoječi načrt 30 milijard evrov nadgradili še z dodatnimi 15 milijardami, ki bodo namenjene vzpodbudam in nižanju davkov.
Drastični posegi v svetovno ravnovesje na trgu polprevodnikov pa ne bodo nujno prinesli željenih učinkov, opozarja Rudi de Winter, director nemškega proizvajalca čipov X-Fab Silicon Foundries: "Industrija polprevodnikov je zelo globalno orientirana in sistem deluje dobro ravno zaradi globalne povezanosti. Celoten trend držav, ki želijo same proizvajati svoje polprevodnike in se odcepiti od dobavne verige, ki želijo postati samostojne, je predvsem politično podkrepljen in nisem prepričan, da dejansko lahko uspe." Ustanovitelj TSMC-ja Morris Chang svari podobno: "Ne morete zavrteti časa nazaj. Če želite znova vzpostaviti celotno dobavno verigo polprevodnikov v ZDA, boste žal spoznali, da je to nemogoča naloga, čeprav boste zanjo porabili več sto milijard dolarjev." Državni denar je le drobec vseh investicij, ki bi bile potrebne, če bi ZDA spet želele prevzeti primat, zato je Chang prepričan, da se načrti ZDA in Evropski uniji ne bodo izšli.
Bloomberg
Globalna tekma za največji paket investicij v polprevodnike
Kljub svarečim besedam pa države kar tekmujejo v tem, kdo bo predstavil bolj megalomanski paket vzpodbud in investicij v industrijo polprevodnikov. Kitajska načrtuje, da bo do leta 2030 investirala 130 milijard dolarjev, še bolj velikopotezni so v Južni Koreji, ki želi postati vodilni proizvajalec čipov na svetu. Do leta 2030 bodo vlada in južnokorejska podjetja skupaj investirali kar 450 milijard dolarjev. V primerjavi s to številko sta načrta ZDA in EU zelo, zelo majhna …
Trg polprevodnikov je torej v najbolj negotovem položaju doslej. Po eni strani je povpraševanje po elektronskih izdelkih iz leta v leto večje, samo v letu 2022 bo po predvidevanjih Bloomberga povpraševanje po polprevodnikih naraslo za 13 odstotkov. Svetovne proizvodne kapacitete so praktično do konca izčrpane, zato so investicije nujne, vprašanje pa je, kakšen vpliv bodo na svetovno ravnovesje imele napovedane državne investicije, s katerimi velesile želijo doseči vsaj delno suverenost na trgu. Če upoštevamo še geopolitična trenja okrog Tajvana in napovedi recesije, je slika še bolj meglena.
Napovedi o umirjanju rasti cen in krajšanju dobavnih rokov so dobrodošle, a si nihče ne upa napovedati, da je kriza s polprevodniki zares že mimo. Večina analitikov se strinja, da bi vsaj od druge polovice leta 2023 prekinitev dobave ne bi več smelo biti, kot vsaka kriza pa je tudi ta kriza lahko priložnost. "Ne smemo si dovoliti, da te krize ne bi izkoristili. To ni dobro le z ekonomskega vidika, je tudi ključno za državno varnost," poziva Pat Gelsinger, direktor Intela, ki je predstavil 80 milijard dolarjev težak paket investicij v izdelavo polprevodnikov v Evropi in ZDA.
Kot vsaka kriza bo imela tudi kriza polprevodnikov zmagovalce in poražence. Kdo bo na kateri strani, bo pokazal čas.
