Francija na prelomnici: 'Z Macronom je konec ne glede na izid volitev'

Prvi krog boja za prihodnost Francije se je po uradnem štetju glasov izšel prepričljivo v korist skrajno desnega Nacionalnega zbora (NR) Marine Le Pen. Stranka s fašističnimi koreninami se v lovu za večino v parlamentu spretno in pospešeno preobraža v sredinsko silo, zato je veliko vprašanje pred drugim krogom, ali ji bo po uvodnih 33 odstotkih uspelo zbrati večino.

Kaj torej lahko pričakujemo v drugem krogu 7. julija? Večino Nacionalnega zbora ali se bo združeni levici in macronistom uspelo povezati v nelagodno zavezništvo in onemogočiti vzpon desnice? Bo predsednik Emmanuel Macron potegnil še bolj tvegano potezo od predčasnih volitev in vlado prepustil skrajni desnici, samo zato, da se ta opeče z upravljanjem blokiranega državnega aparata?

1 : 0 za Le Pen

Razpustitev parlamenta je bila sicer tvegana, a "niti ne tako slaba odločitev, saj so razmere zahtevale neko ukrepanje", o ozadju tveganega razpisa predčasnih volitev meni predavatelj mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Marko Lovec.

Če volivci le ne bi podprli Nacionalnega zbora ter povezane levice Nove ljudske fronte, ki je v prvo prejela 28 odstotkov glasov, bi lahko dejali. Za zdaj se Macronov načrt, da sredi predsedniškega mandata porazi okrepljene populiste, ni izšel.

V prvem krogu volitev je bila volilna udeležba z dobrimi 65 odstotki najvišja po letu 1997. Kandidati skrajne desnice so pobrali večino v več kot sto volilnih okrožjih; vse od njenih tradicionalnih trdnjav na severovzhodu in na jugu Francije pa tudi v krajih z malo podpore v preteklosti, kakršna je Bretanja. V svojem volilnem okrožju Hénin-Beaumont v delavsko-rudarskem območju na severu Francije je Le Pen prepričljivo povedla že v prvo.

"Volivci so z glasovanjem v prvem krogu namesto sredinskih sil okrepili skrajno desne, saj so po eni strani naveličani Macrona, po drugi pa je svoje vrste taktično strnila tudi levica," porazdelitev glasov pred odločilnim drugim krogom pojasnjuje strokovnjak.   

'Popolna katastrofa'

Lovec ocenjuje, da bo pred drugo volilno nedeljo prišlo do pragmatične naveze levice in centristov. V prvem krogu je namreč potrebnih 50 odstotkov glasov osvojilo komaj nekaj več kot 70 kandidatov, v preostalih volilnih enotah od skupno 577 pa bo potreben drugi krog. V nedeljo so bosta tako pomerila prva dva kandidata ter vsak naslednji, ki je zbral vsaj 12,5 odstotka glasov vseh registriranih volivcev.

 

Ker je resna grožnja fragmentacije glasov, je glavno vprašanje pred volitvami, ali se bodo tretji kandidati v posameznih volilnih okrožjih umaknili in glasove prepustil levici. Agencija Reuters navaja, da se jih je do včerajšnjega roka, ki se je iztekel ob 18. uri, iz vrst levice in Macronove sredine umaknilo okoli 218.

Macronova stranka se namreč sooča s popolno eliminacijo, saj bi lahko po napovedih podjetja za raziskave javnega mnenja Ipsos izgubila več kot polovico svojih 250 sedežev. Kakor navaja The Economist, je eden njegovih poslancev takšen izid označil za "popolno katastrofo".

Le Pen je v luči reorganiziranja opozicije za radio France Inter napovedala, da brez parlamentarne večine sploh ne bodo oblikovali vlade. O čemer pa Lovec dvomi, saj "zgodovina volitev v Franciji kaže, da Francozi ne bodo glasovali za NR".

Plahi volivci desnice

A kako stabilno in operativno bi bilo zavezništvo levice in sredinskih macronistov pri sprejemanju reform, ki jim nasprotujeta tako desnica kot tudi levica, ki zagovarjata ohlapno fiskalno politiko?

"To je ključno vprašanje," se strinja politolog. Nova ljudska fronta napoveduje takojšen 10-odstotni dvig plač javnih uslužbencev, zamrznitev cen osnovnih živil in energije, zvišanje minimalne plače za 14 odstotkov, brezplačna šolska kosila pa 10-odstotno povišanje subvencij za stanovanja ter zaposlovanje učiteljev in izolacijo domov za 100 milijard evrov. Od leta 2026 naj bi javna poraba dosegla 150 milijard evrov na leto, zlasti s povečanjem proračunov ministrstev za kulturo in šport na odstotek BDP.

Našteto je visoka cena za Macronovo prepuščanje kandidatnih mest za poraz desnice. Lovec meni, da predsednik s tem zasleduje enega od dveh ciljev. Ali poraziti Nacionalni zbor, da ta v parlamentu ne doseže večine, ali pa da jo osvoji, vendar se ob neizkušenosti vodstva skrajne desnice, zlasti 28-letnega Jordana Bardelle, blamira pri zahtevnem državnem upravljanju. "Gre za staro in preskušeno taktiko, ki zanimivo doslej ni bila uporabljeno samo v Franciji in Nemčiji," poudarja Lovec.

"Volivci skrajne desnice so plahe ptice," in če pričakovanja ne bodo izpolnjena, "kar je povsem pričakovano", dodaja, bodo volivci desnici hitro odrekli podporo. "Bardella je resnično mlad in prepričan sem, da bi na mestu premierja delal napake, ker je pač neizkušen," povzame Macronovo strategijo.

Macronov padec

Ne glede na izid je z Macronom konec, "njegova politična kariera je zapečatena", pod črto meni Lovec. Padec podpore, poraz na volitvah EU in zdaj še parlamentarne volitve so žeblji v njegovi politični krsti. Toda vprašanje je, pravi poznavalec, ali ni "s svojim padcem omogočil prevzem vodenja države s strani skrajne desnice". Predsedniški mandat se mu izteče leta 2027. Kralj je mrtev, naj živi kraljica?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar