Dolgotrajna oskrba: Za izboljšanje delovnih pogojev dobre tri milijone letno

Delodajalci s področja dejavnosti zdravstva in socialnega varstva  so na tretjem mestu med vsemi dejavnosti, ki pričakujejo porast povpraševanja po njihovih storitvah, zato bodo morali zaposlovati dodaten kader, je pokazala raziskava Zavoda za zaposlovanje RS. Skoraj 70 odstotkov teh delodajalcev poroča o težavah pri zaposlovanju kadra zaradi izredno velikega primanjkljaja primernega kadra za opravljanje storitev v tej dejavnosti. Kako bi to težavo reševali na ministrstvu za solidarno prihodnost?

Zakon o dolgotrajni oskrbi bo stopil veljavo 1. januarja 2025, uporabnikom pa prinaša razširjen nabor pravic, med katerimi so tudi oskrba na domu, e-oskrba, oskrbovanec družinskega člana in denarni prejemek. Težava pa je, ker zakon zagotavlja financiranje oskrbe, sistemsko pa ne rešuje kadrovskih problematik.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so zato pripravili interventni zakon, ki bo olajšal kadrovsko stisko in delovne pogoje. Potrebna sredstva državnega proračuna za izvedbo ukrepov v skladu s tem predlogom zakona so za obdobje 2024 do vključno 2026 oziroma 2027 ocenjena na skupno dobrih 9,4 milijona evrov.

Kaj predlagajo na ministrstvu?

- Predlog predvideva sofinanciranje pri pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije, kar bo finančno razbremenilo izvajalce na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe.

- Predvidene so kadrovske štipendije za dijake in študente zaključnih letnikov, ki se izobražujejo za poklice v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi.

- V delo izvajalcev želijo vključiti tudi prostovoljce.

- Načrtovano je usposabljanje tistih, ki se zaposlijo na novo. 

- Kadrovsko stisko bi reševali tudi z vključevanjem tujih delavcev. Predlog zato načrtuje kadrovsko okrepitev Infotočke za tujce, v primeru zaposlitve tujcev pa tudi razvoj integracijskih programov, da bi se delavke in delavci iz tujine hitreje vključili v poklicno in družbeno življenje.

Kot so zapisali v predlogu zakona, naj bi z uveljavitvijo nastali tudi ugodni učinki za gospodarstvo, zlasti:

• zmanjšanje administrativnih postopkov in pospešitev postopkov zaposlovanja,
• uvedba novih tehnologij in možnost reorganizacije procesov dela,
• nižje tveganje pojava sive ekonomije in nepoštenih poslovnih praks,
• višja odpornost sistemov v primeru kriz, naravnih in drugih nesreč, stabilnost zagotavljanja storitev in varnost delovnih mest,
• nižja raven migracij in fluktuacij kadra, posledično višja kakovost in varnost obravnave ter nižji stroški dela.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar