.webp){kind=icon}
Tehnološki velikani vse več sredstev namenijo za lobiranje. Amazon je za lobiranje v drugem četrtletju tega leta porabil rekordnih 4,98 milijona dolarjev, medtem ko se ameriški kongres trudi sprejeti zakonodajo, ki bi omejila moč tehnoloških podjetij. V drugem četrtletju leta 2021 je Amazon sredstva za lobiranje povečal za 2,5 odstotka.
Večja tehnološka podjetja so samo v drugem četrtletju tega leta porabila 17,3 milijona dolarjev za lobiranje v Beli hiši, da bi preprečila sprejem zakonodaje, ki bi jih lahko prisilila, da temeljito spremenijo svoje poslovne prakse. Tako so po vrednosti sredstev, namenjenih za lobiranje, prehitela celo farmacevtska podjetja, poroča Bloomberg.
Skupno so štiri največja tehnološka podjetja v prvi polovici leta 2022 za lobiranje porabila 35,3 milijona dolarjev, kar je 15-odstotno povečanje v primerjavi s 30,5 milijona dolarjev v prvi polovici lanskega leta.
Kako je z lobiranjem v naši regiji, je za Bloomberg TV povedal dr. Boris Cizelj, strokovnjak za mednarodno gospodarsko sodelovanje, lobist in diplomat. Objavljamo kratek povzetek.
Tehnološki velikani rekordno trošijo za lobiranje. Zakaj in kaj je njihov cilj?
Na žalost imajo tehnološki velikani takšno moč in vpliv na ameriški kongres, da se sprejemajo zakoni in predpisi, ki ščitijo njihove korporativne pravice na škodo potrošnikov in družbe. To zagotovo ni dobro, mnoge nevladne organizacije se trudijo zmanjšati ta vpliv, a niso prav uspešne.
Ali legitimno lobiranje še obstaja?
Vedeti moramo, da obstaja več vrst lobiranja: Za legitimno lobiranje gre takrat, ko se spoštuje zakone in kodeks, poznamo tudi etično lobiranje. Na žalost imamo preveč primerov, ko se pri lobiranju uporabljajo nedovoljena sredstva, tudi korupcija, zato se mnoge države trudijo sprejeti različne zakone, ki bi to naslavljali. Tako v Srbiji že dve leti velja zakon o lobiranju, v Zagrebu pa očitno ni dovolj interesa za kaj takšnega. V Sloveniji in Severni Makedoniji prav tako že vrsto let veljajo zakoni, ki naslavljajo to problematiko. Kljub temu moram reči, da tudi zakoni ne pomagajo povsem zatreti korupcijskih dejanj pri lobiranju.
V katero smer se bo razvijalo lobiranje v največjih državah sveta?
Če samo pogledamo, koliko denarja se troši za lobiranje - v ZDA se je vrednost podvojila na tri milijarde dolarjev, medtem pa tudi v Evropi med lobisti prevladujejo tuje korporacije. Zaradi svojih izkušenj iz ZDA so tako učinkovite tudi na evropskem trgu. Moramo biti dosledni in se na splošno upreti vsem aktivnostim, ki so nelegalne in koruptivne.
Kako izboljšati stanje na področju lobiranja pri nas?
Zelo pomembno je, da se v javnosti ne pojavlja napačna interpretacija, da je lobiranje po definiciji korupcija in torej nezakonita dejavnost. Ne, demokracija brez zastopanja posameznih interesov ne deluje. Vendar je seveda pomembno, da se to počne na način, ki ne groža skupnostnih interesov.
To je treba doseči ne le z zakoni, ampak predvsem lahko to spremenijo politične stranke in nevladne organizacije, ki morajo biti veliko doslednejše in vztrajnejše. Konec koncev lahko tudi mediji pripomorete k temu, da se ustvari prava slika o lobiranju.
Vedeti moramo, da v tej regiji praktično vsi vsak dan nekoliko lobiramo, saj je to del naše kulture, kar je samo po sebi pozitivno.
