Denar ne more kupiti sreče ... ali pač?

"Denar ne more kupiti sreče," je znameniti rek, ki ste ga slišali neštetokrat. A glede na številne raziskave jo lahko. Zato bi  bil boljši manj poznan rek ameriške pisateljice in političarke Clare Boothe Luce: "Denar ne more kupiti sreče, lahko pa vam omogoči veliko udobja, ko ste nesrečni."

Danes praznujemo mednarodni dan sreče, ki ga je leta 2012 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. "Vlade in mednarodne organizacije bi morale vlagati v pogoje, ki podpirajo srečo, in sicer z zagotavljanjem človekovih pravic ter vključevanjem dobrobiti in okoljskih razsežnosti v politične okvire," je o tem posebnem dnevu zapisano na spletni strani organizacije.

Združeni narodi opozarjajo, da je zadovoljstvo z življenjem tesno povezano z učinkovitostjo vlad pri ohranjanju miru, družbenega reda, pravičnega sistema obdavčevanja, pravnih institucij in zagotavljanjem javnih storitev. Vendar v kratki predstavitvi tega praznika nikjer ne zasledimo najbolj zloglasnega merila sreče – dohodka.

Kako tesno sta povezana dohodek in sreča? Odvisno od tega, koga vprašate …

Psihologi v moderni dobi pogosto preučujejo povezavo med dohodkom in srečo. A se kljub poplavi znanstvenih študij zdi, da enotnega mnenja o povezavi dohodka in sreče ni.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) ponudi statistično analizo sreče v Sloveniji. "Dohodek in sreča nista nujno pozitivno povezana," so zapisali na svoji spletni strani. Prebivalci statističnih regij, ki se počutijo srečne ves čas ali večino časa, niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih, dodajo.

Osebe, ki so bile srečne ves čas oziroma večino časa, so med merjenimi dejavniki zadovoljstva najvišjo povprečno oceno pripisale prav osebnim odnosom (8,8 od 10). To pomeni, da dobri odnosi s prijatelji, sorodniki, sosedi in sodelavci pomembno vplivajo na občutenje sreče, nadaljujejo na Sursu.

Bloomberg meni drugače …

Bloombergov novinar Conrad Quilty-Harper je v lanskem članku, primerno poimenovanem Izkazalo se je, da denar res kupi srečo, vsaj do 500 tisoč dolarjev, analiziral različne študije na to temo.

Prva študija, ki jo je novinar analiziral, pravi, da se sreča stalno povečuje v skladu s prihodki in se celo pospešuje, ko se plača poveča nad mejo 100 tisoč dolarjev na leto. Avtorji študije prav tako trdijo, da je učinek sreče mogoče opaziti pri plačah do 500 tisoč dolarjev na leto.

Ti rezultati so v nasprotju z znanim člankom psihologa Daniela Kahnemana in ekonomista Angusa Deatona iz leta 2010, v katerem sta ugotovila, da se sreča z dohodkom povečuje, dokler se razmerje ne začne "izravnavati" pri dohodku 60 do 90 tisoč dolarjev na leto ne glede na dodatne prilive.

Kahneman je pred nekaj leti ponovno analiziral povezavo med srečo in dohodkom, tokrat v sodelovanju z doktorskim študentom psihologije na Harvardu Matthewom Killingsworthom. Psihologa sta ugotovila, da je zgornja meja dohodka, pri kateri učinek denarja na srečo preneha delovati, nad 100 tisoč dolarji na leto.

"Zelo revnim ljudem denar izjemno pomaga," je Killingsworth povedal za revijo New Scientist. "Toda če imate spodoben dohodek in ste še vedno nesrečni, vir vaše bede verjetno ni nekaj, kar bi denar lahko popravil."

Kaj se lahko naučimo od Finske?

Finska je lansko pomlad že šestič zapored dobila naziv najsrečnejša država na svetu, kaže poročilo o sreči na svetu (World Happines Report), ki ga od leta 2002 objavlja Mreža rešitev za trajnostni razvoj s pomočjo statistične analize.

Da bi ugotovili, katera je najsrečnejša država na svetu, raziskovalci analizirajo izčrpne Gallupove podatke o javnomnenjskih raziskavah iz 149 držav, pri čemer posebej podrobno spremljajo uspešnost v šestih kategorijah: bruto domači proizvod na prebivalca, socialna podpora, pričakovana dolžina zdravega življenja, svoboda sprejemanja lastnih življenjskih odločitev, radodarnost splošnega prebivalstva ter zaznavanje stopnje notranje in zunanje korupcije.

Novinarji in mediji vsako leto iščejo razlage, zakaj zasnežena država na lestvici sreče prekaša vse druge države na svetu. Finski zavod za turizem je v ta namen pripravil predavanje, v katerem navaja tri temelje finske sreče: povezanost z naravo, preprostost in skupnost.

Nekateri komentatorji pa neizogibno opozarjajo na trdno finsko mrežo socialne varnosti in zelo nizko raven materialnega pomanjkanja. Brezplačno izobraževanje (ki je pogosto uvrščeno med najboljše na svetu) in zdravstveno varstvo, odlično ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter najnižja stopnja revščine in brezdomstva lahko le prispevajo k boljšemu razpoloženju v državi, so zapisali na Inc.com.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar